Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Tedokonferencii vajehtihe čomal praznikehtal

История изменений

16 октября 2021 в 15:51 Nataly Krizhanovsky

• изменил(а) автора источника
  с Larisa Smolina
  на

21 января 2020 в 03:24 Nataly Krizhanovsky

• изменил(а) текст
  Redukun 24.-25. päivil Petroskoi vastsi adivoid Rahvazkeskeižele tedokonferencij aletedokonferencijale. Sen nimi oli ”Karjalan man igähižed rahvahad: istorii da nügüdläine aig”. Konferencii mäni kanman Karjalan man 100-–vottušt jubilejad. Sen tegij adtegijad – Karjalan Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstv, Tedokeskuz da ”Periodika”-–paindišt. PLENARIŽEN IŠTUNDAN PÄTEM Avaižihe konferencii čomal ”Kantele”-–ansambl’an vändol da adivoiden tervhensanoil. Niid pidiba Karjalan valdkundan varapämez’ Larisa Podsadnik, Karjalan parlamentan pämez’ Elissan Šandolovič, Karjalan Tedokeskusen varapämez’ Jurii Zaika, Rahvahiden azjoiden federaližen agenstvan radnik Marina Ramazanova da Petroskoin universitetan radnik Jekaterina Okuneva. Jäl’ges ezini Rahvahaližen da regionaližen politikan ministr Sergei Kisel’ov. Hän starinoiči, kut ministerstv abutab nügüd’ igähižile rahvahile Karjalan mal: paindas kirjoid karjalan, suomen da vepsän kelil, kehitoittas etnožurnalistik, vaumitas kelentedajid, sadas Petroskoin universitetas enamba sijoid, kuna openikad voižiba tulda opendamhas ilma rahoita jäl’ges školad. Sergei Viktorovičan sanoiden mödhe, tämbei tarbiž vaumita enamba norištod, kudamb voiži tulda radole televidenijale, radioho, lehtesihe, kul’turaha, rahvahaližihe keskusihe. Nügüd’ oma joudajad sijad, a rata ei ole kelle. Sikš pidab pätta necidä-ki problemad. Melentartuižid paginoid pidiba tedomehed Moskvaspäi, Piterišpäi da Suomespäi. Hö starinoičiba karjalan da vepsän rahvahiden elon, kul’turan da kelen polhe, Karjalan man politikas da zakonoiš, miččed radaba nügüd’ i miččed ei rakoi nikut igähižiden rahvahiden hüvüdeks. RAD SEKCIJ OIŠSEKCIJOIŠ VAJEHTIHE ČOMAL KONCERTAL Plenarižen ištundan rad vajehtihe radol sekcij oišsekcijoiš, kus enamba pagištihe karjalan da vepsän rahvahiden ičetundmusen, kelen, kul’turan da literaturan polhe. Tedomehed, opendajad, kul’turradnikad, valdmehed, lehtmehed da muite aktivižed karjalaižed da vepsläižed ristitud kerazihe ühtes, miše el’geta, miš holduba nügüd’ meiden rahvahad, kut eläba, miččed tradicijad kaičeba, kut kehitoitaba kel’t da kul’turad mugoižes sures mirus da völ eläba ladus toižiden rahvahidenke Karjalanmal. Lopihe konferencij ankonferencijan ezmäine päiv čomal praznikal, mitte pidetihe Petroskoiš Vepsän kul’tursebran, Karjalan rahvahan da Inkerilaižen sebran 30-–voččeks jubilejaks. Koncert mäni Karjalan Rahvahaližes teatras. Aktivižile karjalaižile da vepsläižile, ked nügüd’-ki tegeba hüvid azjoid ičeze rahvahiden hüvüdeks, anttihe medalid da kitändkirjeižid Karjalanman valdkundan pämehelpäi. Vepsän kul’tursebran polespäi medalin sai Zinaida Strogalščikova, a kitänd kirjeižid – Nina Zaiceva da Ol’ga Žukova. Ihastoitiba koncertan aigan kaikid kacujid ičeze čomil pajoil karjalaine, inkerilaine, Vepsän rahvahan, Petroskoin universitetan horad da ”Kantele”-–ansambl’an kargnikad. Konferencij anKonferencijan toižel päiväl rad jatksihe möst sekcij oišsekcijoiš. Toižes pagištihe karjalan rahvahan kelen da kul’turan polhe, toižes – veps läižiš. Kaikuččen voden Vepsän kul’tursebr tegeb äi projektoid, miše kehitoitta vepsän kel’t, kaita vepsläižid tradicij oidtradicijoid, antta niid norile. Siš rados abuhu tuleba nügüdläižed tehnologij adtehnologijad: internet, videourokad, fi l’mad, kamerad, planšetad, telefonad, socialižed verkod, radio da TV. No tradicionaližed vepsänkelen urokad, kursad, pajosebrad jäba tarbhaižikš, kut ende-ki. Fol’klorkeskusen radon polhe Vidl-–posadas starinoičiba Ol’ga Spirkova da Svetlana Trifanova, socialižiš projektoiš Šokš-–posadas sanui školan pämez’ Nina Koren’kova. Om mel’he, miše kaikuččes küläs, kaikuččes čogaižes, kus nügüd’ eläba vepsläižed, ratas aktivižesti vepsän rahvahan hüvüdeks. Lopihe konferencii ehtal plenarižel ištundal, kus tedomehed Karjalaspäi sanuiba, mitte rol’ om karjalan da vepsän rahvahil sures mirus.

27 ноября 2019 в 15:01 Нина Шибанова

• создал(а) текст
• создал(а) текст: Redukun 24.-25. päivil Petroskoi vastsi adivoid Rahvazkeskeižele tedokonferencij ale. Sen nimi oli ”Karjalan man igähižed rahvahad: istorii da nügüdläine aig”. Konferencii mäni kanman Karjalan man 100-vottušt jubilejad. Sen tegij ad – Karjalan Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstv, Tedokeskuz da ”Periodika”-paindišt. PLENARIŽEN IŠTUNDAN PÄTEM Avaižihe konferencii čomal ”Kantele”-ansambl’an vändol da adivoiden tervhensanoil. Niid pidiba Karjalan valdkundan varapämez’ Larisa Podsadnik, Karjalan parlamentan pämez’ Elissan Šandolovič, Karjalan Tedokeskusen varapämez’ Jurii Zaika, Rahvahiden azjoiden federaližen agenstvan radnik Marina Ramazanova da Petroskoin universitetan radnik Jekaterina Okuneva. Jäl’ges ezini Rahvahaližen da regionaližen politikan ministr Sergei Kisel’ov. Hän starinoiči, kut ministerstv abutab nügüd’ igähižile rahvahile Karjalan mal: paindas kirjoid karjalan, suomen da vepsän kelil, kehitoittas etnožurnalistik, vaumitas kelentedajid, sadas Petroskoin universitetas enamba sijoid, kuna openikad voižiba tulda opendamhas ilma rahoita jäl’ges školad. Sergei Viktorovičan sanoiden mödhe, tämbei tarbiž vaumita enamba norištod, kudamb voiži tulda radole televidenijale, radioho, lehtesihe, kul’turaha, rahvahaližihe keskusihe. Nügüd’ oma joudajad sijad, a rata ei ole kelle. Sikš pidab pätta necidä-ki problemad. Melentartuižid paginoid pidiba tedomehed Moskvaspäi, Piterišpäi da Suomespäi. Hö starinoičiba karjalan da vepsän rahvahiden elon, kul’turan da kelen polhe, Karjalan man politikas da zakonoiš, miččed radaba nügüd’ i miččed ei rakoi nikut igähižiden rahvahiden hüvüdeks. RAD SEKCIJ OIŠ VAJEHTIHE ČOMAL KONCERTAL Plenarižen ištundan rad vajehtihe radol sekcij oiš, kus enamba pagištihe karjalan da vepsän rahvahiden ičetundmusen, kelen, kul’turan da literaturan polhe. Tedomehed, opendajad, kul’turradnikad, valdmehed, lehtmehed da muite aktivižed karjalaižed da vepsläižed ristitud kerazihe ühtes, miše el’geta, miš holduba nügüd’ meiden rahvahad, kut eläba, miččed tradicijad kaičeba, kut kehitoitaba kel’t da kul’turad mugoižes sures mirus da völ eläba ladus toižiden rahvahidenke Karjalanmal. Lopihe konferencij an ezmäine päiv čomal praznikal, mitte pidetihe Petroskoiš Vepsän kul’tursebran, Karjalan rahvahan da Inkerilaižen sebran 30-voččeks jubilejaks. Koncert mäni Karjalan Rahvahaližes teatras. Aktivižile karjalaižile da vepsläižile, ked nügüd’-ki tegeba hüvid azjoid ičeze rahvahiden hüvüdeks, anttihe medalid da kitändkirjeižid Karjalanman valdkundan pämehelpäi. Vepsän kul’tursebran polespäi medalin sai Zinaida Strogalščikova, a kitänd kirjeižid – Nina Zaiceva da Ol’ga Žukova. Ihastoitiba koncertan aigan kaikid kacujid ičeze čomil pajoil karjalaine, inkerilaine, Vepsän rahvahan, Petroskoin universitetan horad da ”Kantele”-ansambl’an kargnikad. Konferencij an toižel päiväl rad jatksihe möst sekcij oiš. Toižes pagištihe karjalan rahvahan kelen da kul’turan polhe, toižes – veps läižiš. Kaikuččen voden Vepsän kul’tursebr tegeb äi projektoid, miše kehitoitta vepsän kel’t, kaita vepsläižid tradicij oid, antta niid norile. Siš rados abuhu tuleba nügüdläižed tehnologij ad: internet, videourokad, fi l’mad, kamerad, planšetad, telefonad, socialižed verkod, radio da TV. No tradicionaližed vepsänkelen urokad, kursad, pajosebrad jäba tarbhaižikš, kut ende-ki. Fol’klorkeskusen radon polhe Vidl-posadas starinoičiba Ol’ga Spirkova da Svetlana Trifanova, socialižiš projektoiš Šokš-posadas sanui školan pämez’ Nina Koren’kova. Om mel’he, miše kaikuččes küläs, kaikuččes čogaižes, kus nügüd’ eläba vepsläižed, ratas aktivižesti vepsän rahvahan hüvüdeks. Lopihe konferencii ehtal plenarižel ištundal, kus tedomehed Karjalaspäi sanuiba, mitte rol’ om karjalan da vepsän rahvahil sures mirus.