ВепКар :: Тексты

Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Okružen’jašša

История изменений

05 июня 2020 в 16:12 Нина Шибанова

  • создал(а) текст
  • создал(а) перевод текста
  • создал(а) текст: Šilloin myö toraimma viel’ä omalla puolla. Komandovan’ja miät t’yön’d’i razvetkah, kuin šantah, ,,v razvetku z bojem“. L’äks’i meid’ä ynnäh zvoda. Myö šeizoma mečäššä, a ol’i käškiet’t’y ottua kyl’ä, zaimie kyl’ä. Kyl’ä ol’i viršan kolmen piäššä mečäštä. Kyl’äššä šiin’ä issuttih n’emčat, n’emčoilla ol’i otettu že kyl’ä. Žen kyl’än taguana toiz’issa kyl’is’s’ä tože jo n’emčat oldih. Meil’ä pid’i t’iijuštua: äijägo heid’ä on, kuin ollah voružittu, ongo heil’ä tankua. Myö l’aks’imä aivoin huomnekšella, viel’ä ei zavod’in päivä vallota. Ed’izeh aštuma jäl’l’ekkäzeh tuhjoz’in taguačči, a šid’ä, konža, puašn’a l’ieni, l’even’imä rozno i rubeimma eis’t’ymäh hypät’en yks’it’t’iän. Kyl’än l’äššä ol’i issutettu juablokka. Mie ol’iin enžimäz’inä. En kerrin vähäs’t’ä doid’ie zvolih, kuin n’emča miät dogad’i i rubei pul’em’otista čabawttamah. Miän brihat ei piet’yt’t’y: to yks’i hypäht’äw, to toin’e, to kolmaš – nagol’i ed’izeh männäh. No vain eis’s’ymmä hil’l’ah, äijäl’l’eh ei voi kerdah hypät’ä. Mie jo ol’iin zvolissa počki kyl’iä vaš, kuin kuwluššiin komandan: „nazat, tanki!“. Ket myöšt’iäčet’t’ih taguah, ket kunne, a tankat jo meil’d’ä dorogua meččäh katatah. Mid’ä ruadua? Männä tankoih käz’iin, n’in tolkuo vähä. Ven’yn vavon pohjašša da vain zvolaz’ii iččien piäl’l’ä tukkuon. A boju jo eis’t’yw meččäh. T’iäl’d’ä viel’ä n’emeckoit tankat tullah, pehotta jäl’l’es’t’i mänöw, šuwr’i vägi keräwd’y heid’ä. Mid’ä ruadua? Jäin okružen’jah. Kodvin tuačči kačon – n’emčoida l’äššä jo ei n’ävy. Rubein hil’l’akkazeh höikäht’el’ömäh. Ymbar’i ruvettih n’iinže hil’l’akkazeh brihat iän’d’ä andamah. Kolmetoista mieštä keräwd’y. A zvolista emmä ruohi nowšša. Rešimä ven’yö yöh šuat. Pit’kä päivä ol’i ven’yt’t’ävä. Nu, šiin’ä myö moneh hajuh hyvän duwman duwmaiččima. Omie tavottamah l’äht’ie, n’in emmä t’iijä ed’ähgo hiät n’emča peräwt’t’i. Kolmetoista mieštä frontua et katkua t’ied’ämät’t’ä, a myö duwmaiččima – kodva „ruadua” t’äl’l’ä puo frontua, n’emčan tilušša. Tul’i yö, keräwd’ymä myö yht’eh tukkuzeh, kačomma, ongo äijä meil’ä zapuastua. L’öw’d’y kel’l’ä vintowhka, kel’l’ä awftomatta. Ol’i i granuattua. L’äks’imä šuar’imah n’emčan tilušša. Kuwda kakši myö „n’okkima” n’emčua tilušša. A konža meil’ä kerawd’y šuwri otr’uada, frontašta l’äbi prorviečima omin luoh. Äijän myö ših mänöh „ruadoma” tilušša. Ruvetah n’emčat muistamah, kuin pid’äw okružie. Okružinda heil’ä kal’l’is rod’ih.