VepKar :: Texts

Texts

Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help

Galina Baburova. Om-ik Mal tulii aig?

Galina Baburova

Om-ik Mal tulii aig?

Veps
New written Veps
Tedat-ik , miše džinskangahaspäi voib tehta bumagad, plastikbutulkaspäiflissobad, a vanhoiš mašinkezroišpäikezaližid räzinkengid? Jogahine ristit kaikuččen päivän tacib murdod rujobakha meletamata, kuna se putub edemba. em meletagoi, miše meiden jogapäiväine elo tegeb sur’t pahut ümbärdajale mirule, londusele.

Tedomehed sanuba, miše 40% ristitud mirus koleb redustadud ümbrištospäi, päazjan redustadud vedespäi, maspäi da il’maspäi. Ekologižed problemad surendaba kibuiden lugumärad. harjenim kävutoitta londust, no em kaičegoi sidä. Kaikuččen päivän tacim miruhu murdod. Meletagat! St’okulbutulk venub mas üks’ millon vot, konservbankläz 100 vot, kengänpohj räzinaspäi – 80 vot, nahkasižed sobad venuba mal 50 vot, polietilen – 20 vot... Om jüged uskta, miše erased veššid, miččid tacim, eläškandeba pit’kemba meiden vunukoid. Vodes kaikutte mez’ jätab läz 300 kilod murdod. Midä linneb meiden Mal 100 vodes päliči? Äjad londusen kaičijad da fotokuvadajad tegiba mugoižen eksperimentan. pakičiba ristituid kaita erazvuittušt rujod kun aigan, a sid’ kuvaziba sidä. tegiba necidä sen täht, miše ozutada ristituile, kut äjan rujod kakuččel mehelpäi jäb miruhu kus. Naku meil om teiden täht francialaižen kuvadajan foto. Hän päti tedištada, äjak rujod ičeze jäl’ghe jätab kaikutte ristit vodes. No Antuan Repessele muga tuli mel’he se rad, miše hän kaiči rujod nel’l’ vot da peiti sidä ičeze avtotanhaze. Sid’ hän tegi melentartuižid fotokuvid, kactes miččehe tuleb mel’, miše meiden Ma om varus.
melatam muga... Meiden Maom meiden kodi, se andab meile il’mad, miše voižim henkta sil, se jotab da sötab meid. No meletam-ik , miše tarbiž spasiboitta Mad kaikiš neniš azjoiš, miše se andaiži elod meiden vunukoile-ki? Äjiš verhiš maiš ristitud sortiruiba, jagaba murdod edel sen tacindad. Min täht se tarbiž? Sen täht, miše antta murdoile toižen elon. Erazvuiččed zavodad da fabrikad voiba tehta tactud rujospäi uzid veššid. Venämal rujoiden jagatand ei ole tobjimalaine azj. Meiden irdoil ei ole erazvuiččid bakoid, miše voižim sortiruida murdod. No meiden-ki lidnoiš om londusen kaičijad, miččed andaba ristituile mugoižen voimusen. Ristitud kaičeba kun aigan rujod da märitud päivän tuleba kožujaha lidnan sijaha, miše sigä jätta jagatud murdod. Kaik nece rujo suriš mašinoiš vedädas fabrikoile, kus vanhoile veššile anttas toine elo. Paiči sidä, erasiš laukoiš voib jätta vanhoid sobid da völ sada siš skidkoid uzile ostmižile. Tedajad ristitud sanuba, miše 60% rujod voib kävutoitta toižen kerdan.
Londusen kaičijad sanuba, miše meiden man ristituid völ ei el’gekoi murdoiden jagatandan tarbhut. No kaikuččen voden ristitud, kudambad zavodiba jagata rujod, tegese kaik enamba. Pigai nece azj voib painastada sihe, miše meiden man lidnoihe oliži pandud bakoid erazvuiččile murdoile. Nügüd’ se azj ei to ližad ni valdale, ni, ozutesikš, eskai nenile fabrikoile, kus tehtas polietilenpaketoid, miččid meiden kodiš om kaičenus lujas äi. Mi oliži, ku kaikutte ristit kävuiži laukha ičeze kangasižen sumkanke? Kut tarbiž jagata murdod? Ezmäi pidab el’geta, mitte rujo voib mureta da tehta sišpäi midä-se ut. Sihe mülüiba sobad da kengäd, veššid puspäi, bumag, plastik, räzin da metall. Kaik nece voit oigeta fabrikale, sen sijas, miše jätta se venumaha da hapnemaha miruhu sadoid vozid. Muštakat, miše st’okul da erasen plastikan rodud ei hapnegoi millionad vot.
Meiden lidnoiš ei kaikuččele plastikan ladule voib lahjoita uz’ elo. Suriš lidnoiš se voib tehta kebnemba. No eskai kuz’-seičeme ei tactud plastikbutulkadom sur’ panend londusen kaičendaha. Armastagat meiden mad! Se andab elon meile. Meletagat, miččen londusen tahtoim jätta meiden jäl’genikoile.