VepKar :: Texts

Texts

Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help

P’otr Vasiljev. Külän hengen praznik

P’otr Vasiljev

Külän hengen praznik

Veps
New written Veps
Ei muite Terval-küläd nimitadas adivoičetajaks küläks Ojatin randal. Vepsläižen külän nimes kuti kulemtervhen-sanad. Nece vajeh sanutas praznikan adivoile, toivotades heile tervhut. Sikš rigehtibaki adivod vepsän kul’turanEnarne ma-praznikale, kut kaznuded lapsed rigehtiba vanhembiden pertihe. Külän eläjiden täht päč om tärged azj. Se sötab da lämbitab. Sikš, praznikale anttihe nimi-ki: ”Päč om mamoi, se om külän heng”.

Aigoiš homendesespäi pöud praznikan täht oli vaumiž vastata adivoid. Sil varastiba ičeze aigad pit’käd laučad, sured tätüižed, kuti jügedad kartohkhavadod, scen oli čomitadud muga, miše kožui pertin rusttaha čogaha. Scenan edes voi nägištada erazvuiččiden rahvahiden ezitajid, kudambad käveliba ičeze rahvahaližiš sädoiš. Ozutesikš, Ojatin randale tuliba adivod Povolžejespäi da edahaižes Kamčatkaspäi. Mastarid vaumičihe praznikaksazotiba tarbhid mastar’-klassoiden täht da avaižiba möndsijoid, a adivod varastiba čudod... Čoma kelloiden kelotuz sanui kaikile sen polhe, miše praznik zavodiše. Hüvän tradicijan mödheOjatin večorka”- daAjuški”- fol’klorkollektivad tuliba scenale rusttoiš ezipaikoiš, miččil oli kirjutadud Enarne ma-sana. Necil kezakun päiväl neiččed ičeze pičuižiden tütridenke paniba tätüižiden päle rusttoid ezipaikoid. Nene tätüižed oliba praznikan hüvän čomitesen. Niiden rindal äjad tegiba fotoid.
Praznikan vedäjad vastsiba adivoid čomil sanoil: ”Hüvä rahvaz, adivoižed! Meile om mel’he nähta teid meiden päfol’klorpraznikal! Praznikan päsimvolaks om tulnu päč. Sikš scenal starinoitihe mugošt sarnad: ”Erazvuiččiš pertiš varastadas 40 sarnad, 40 starinad. No tämbei adivoičetan teid kuti magukahil pirgoil, kuti rusttoil skancoil, kuti erazvuiččel sömäl, lahjoičen teile sarnan külän hengen polhe, sarnan kaikuččen pertin ižandan polhe, sarnan kivipäčin polhe. Sanutas, miše päč om külän heng, jogahižen pertin heng. Sanutas, miše konzse küläle Ojatin randal anttihe Terval-nimi...”
Praznikan aigan adivod voiba nägištada da kulištada, kut pašttas leibäd päčiš, tedištada paštatesiden vaumičendan peitusid, ozutesikš, sen polhe, miše ende kanznikad ei unohtanugoi päčin ižandan polheRahkoiden polhe. Hänenke kaik sijad tehtihe teramba da paremba. Neniden sanoiden jäl’ges adivoid kuctihe horovodha, a scenale kuctihe kalhid adivoid, kudambad sanuiba ičeze melid necen praznikan polhe. Oblastin varapämez’ Nikolai Emeljanov lugi ozatelendtelegramman Piterin agjan gubernatoralpäi da sanui, miše nece praznik om znamasine päiv kalendariš. Hänen sanoiden mödhe kaik nece tehtas ristituiden abul, kudambad kaičeba vepsän rahvahan kul’turad, andaba ičeze tedoid norile pol’vile. Deputat Vladimir Radkevič ližazi, miše hänele kaikuččel kerdal om mel’he olda necil praznikal. Hän sanui, miše necil mal eläb maht kaita tradicijoid. Aleksandr Svirskijan monastirin igumen Antonii lugi episkopan Mstislavan ozatelendsanoid da toivoti kaikile Aleksandr Svirskijan blahoslovenijad.
Rajonan administracijan pämez’ Ivan Dmitrenko sanui praznikan tegijoile kitändsanoid. A Piterin vepsän sebran pämez’ Viktor Trifojev pagiži adivoidenke vepsän kelel.
Praznikan adivoile anttihe puižid luzikoid da adivoičetadihe magukahal pudrol. Jäl’ges sidä neičukaižed läksiba scenalpäi da adivoičetiba kaikid praznikale tulijoid šonkalitoil.
Praznikan znamasižeks azjaks tegihe uz’ kirj. Sen nimi omKodiman än’”. Kirjan tiraž om 500 ekzempl’arad. Kirjas om äi čomid mujukahid fotoid, äi tarbhaižid istoriližid tekstoid, miččed starinoičebaEnarne ma-praznikan polhe. Necen praznikan istorii nügüd’ kaičese kirjas. Kirjan kor’ om čomitadud koivun kuval da kaikuččel lehtpolel om mugažo koivrungiden kuvid. Kirjan čomitiba Jevgenija da Tatjana Klimovad, mugažo Natalja Bukovskaja. Rajonan administracijan erišton pämez’ Natalja Čulanova lahjoiči kitändkirjeižid kirjan tegijoile. Neciš kirjas om muga äi tarbhaižid tedoid, miše se tuleb abuhu tulijoile praznikan tegijoile.
Völ ühten lahjan praznikan adivoile oli čoma karg erazvuiččiden kodikaluidenke: ludidenke, jauhondkividenke, segloidenke da muga edemba. Niiden heläiduz oli kuti enččen aigan muzik. Se johtuti adivoile enččen elon polhe küläpertiš. Ved’ äjad muštaba laps’aigaspäi nenid kulundoid: lavan laudoiden kidžu, vastoiden kulund vai samvariden pajo.
Ihastoiti vepsän kelen tedoil lapsidenManzikaine”- pajogrupp Pöudospäi. Ved’ kul’tur keleta koleb. Ičeze pajo- da kargmahtoid ozutiba mugažoKrasnaja gorka-fol’klorkollektiv Volhovan rajonaspäi, Šiikorno-marin rahvahan ezitajad, Juratu-čuvašijalaine fol’klorkollektiv. Nenid kollektivoid kerazi ühthe Piterin agjan Sebrastusen pert’.
Toižel päiväl praznikprogramm jatksihe jo Enarne mal i se mugažo andoi adivoile äi hüvid melid. Völ üks’Enarne ma-praznikan istorijan lehtpol’ om kätud, a praznikan tegijad zavodiba kirjutada jo ut lehtpol’t i nece znamoičeb, miše praznik völ eläškandeb äi vozid.