Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Nagriš

Corpus: Dialectal texts

Northern Ludian (Kondopoga)

Informant(s): Prokopjev Nikolai Semjonovich, 1922, Kovkoiselga (Koukoisel’g), Kondopozhsky District, Republic of Karelia
Prokopjeva Lidija Ivanovna, 1927, Kovkoiselga (Koukoisel’g), Kondopozhsky District, Republic of Karelia
recording place: Тивдия, Kondopozhsky District, Republic of Karelia, year of recording: 1984
recorded: Баранцев Александр Павлович

Source: Образцы карельской речи. I. Говоры Республики Карелии, тихвинских и тверских карел, (1994), p. 357-358
audio archive of ILLH, KarRC RAS: №2811/8

Nagriš
(Ludian)

Kui ende siemettih nagriš?

Nagriš šiemettii, endžimäi palod ajettii, nu, a palo se ajettii viberali mečad hüvät. Nu, listvenni osobenno. I mesnost’ štob oliiš, malo mal’ski se peldokš. Kačo l’es vot.

Šano. L’uudiks sano.

Peldokš dieiš. Nu, tämä paloi, ezmä meč l’eikatau. Vot kevädeu. Hän viruu kezän i talven. Potam d’o toižel kevädeu. Händaa poltetau. Nu, special’no zagotovitaa nämä tobd’at, pit’kat. Nu pardet siga metrov četire šigäl trii nu mit’t’e d’aredus štobi kiändelda voiš. Se značit viritetau.

Tulo kor’gedal kai.

Kaks rindakka i kiändel’da n’äil l’ubo. Nu ka kangel.

Vierdo puul.

Vierdo.

Vierd d’o iele kanget.

No vier viert kanget. Nuu, kel i prihodilos’, kel i rahvast eulo ka ükšin а obično meil kahten kävüdii. Iža da emä ili iža da diäd’ö. Nu vot. Nu potam značit kündetau, kündetau mida šigä vit’ on. Nu n’ämä d’uurit kandožit, kandožit se om ka d’uurit. Prosto special’niat adrad oldii. Adre, nu adre hän krutoi. N’e tol’ko paluoid müöti pengered. Krutoi. I šit kuku koskou, kuhu ei a prosto šiit kun’džitau tämä mua hot’ vähäižel. Kons poltat ka tuhka se diev. Hot’ tuhk kattai. Potom šül’getaa nagriš. I nagriš palole ül’en hüvä kazvoi.

Kui siemettih nagriš?

Šül’gedii muga suuhu pandaa, minule n’e prihodilos’ a vot d’iädö osnounom meile ižande talos, ka diäd’ zanimals’a sit.

Miituine. Kous kazvuoi siit nagriš?

Nu kudam aiga šiemettii, häi händää šiemettii. Müöhemt lienou juu-juul’al. Pamojemu. Nu daa, d’o l’ämmäl aigal.

Kous uberittih?

Nu uberittih d’o šügüzel. Vot se, geto s’en’t’abre kon’ce daže sen’t’abr’a. Meil obično küläspiäi n’el’l’ atoi viiden kilometran peräss. Nu i oli šiga i kahten kilometran peräs. Ka ei kieras kodii vedetä što dorogad ol’d’ii pahat. Šiga tropat kezäl hebožel daže šin’n’e ei sua ajada. Hot’ ni volokušad a se možet’ pahoil dorogoil kaa volokušad ol’d’ii special’no. Ka luodittii haudat šinnä meččä hot’ kus i nagriš kazvoi luaditaa haut. I händaa pandau. Talve suoi. Muga häi i kaššaliil kantau kodii miil’ značit. Pid’äü šügüzekš. A potom talvel hebožil d’o tuoda. Kouz d’o kül’metä d’ärvet ojat nämä. D’ogudet.

Nu ende ku, haudah pandiih pidi häi leššida nagris.

Pidi nuu. Da da. Konz n’ühtita händaa kogoo lükita, potom i lieščitau da n’ämä.

A.

Barbad n’ämä diätetäu lehmile d’uomižii. Luaditaa vešalaa nu i šidoteldaa daže sen voi ku vastat.

Madotaiž ei.

Händää pandaa vešalale häin kuivas sportti ei i talvel lehmäle d’uomižii paritau.