Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

MAFUN meiden mal

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Kodima. № 8, (2009)
Al’ona Jegorova

MAFUN meiden mal
(Veps)

Elokus 14.-15. päiväl Petroskoiš mäni IX MAFUNan kongress. MAFUN om venänkeline abbreviatur, kudamb znamoičeb suomalaiž-ugrilaižiden rahvahiden norišton associacijan. Nece om sur’ rahvazkeskeine ühtenzoituz, kuna mülüb erazvuiččid suomalaiž-ugrilaižid norišton organizacijoid. MAFUNan pätegend om abutada kaita i kehitoitta suomalaiž-ugrilaižid kelid i kul’turoid, levitada tedoid niiden polhe. Sen täht om tehtud äi erazvuiččid azjtegoid: vastusid, ezitusid, festivalid, matkoid i muga edemba.

MAFUN om tehtud 1990. vodel. Siš aigaspäi kerdan kahtes vodes mäneb kongress, kuna tuleb delegatoid i kacujid suomalaiž-ugrilaižiš rahvahišpäi i organizacijoišpäi. Nece om sur’ vastuz, kus pagištas erazvuiččiš azjoiš, tegoiš i projektoiš. I sen ližaks voib kulištada starinoid siš, kut norišton organizacijoiden ezitajad radaba, miččid planoid i projektoid heil om, midä om tehtud, miččid problemoid om. Muga joga organizacii voib antta toižile i sada ičeleze uzid idejoid i miččid-ni tarbhaižid nevondoid.

Täl vodel kongress oli meiden mal, Karjalan pedagogižes universitetas. Nece om jo toine mugoine sur’ suomalaiž-ugrilaine azjtego meiden lidnas necil vodel. Ezmäižen oli IFUSCO- noriden tedomehiden konferencii, mitte oli semendkus. MAFUN-vastusehe ühtni delegatoid i kacujid Karjalaspäi, Mordoviaspäi Udmurtiaspäi, Komišpäi, Marii Elaspäi, Baškortostanaspäi i mugažo Hanti-Mansin i Jamalo-Nenecan okrugoišpäi, Tverin oblastišpäi, Permin röunaspäi, Moskvaspäi i Piterišpäi.

Kongressan kahtes päiväs om tehtud äi radod. Radoi koume sekcijad:

1.
Suomalaiž-ugrilaižed tedoresursad; 2. Suomalaiž-ugrilaižen norišton rad; etnokul’turine turism; 3. Nor’ suomalaiž-ugrilaine kanz. Suomalaiž-ugrilaižen norišton ičetundmuz. Kel’. Openduz..

Joga sekcijas nored mehed ezitiba dokladoid, starinoičiba erazvuiččiden projektoiden polhe da sid’ lodaižiba neniš projektoiš da erasiš jügedusiš. Kaikuččes sekcijas i mugažo päištundoiden aigan radoi specialistoid-ki: juristoid, politikoid, tedomehid i toižid, ked abutiba, ku sündui mitte-ni jüged ridaküzund.

Vepsän vezad” – norišton organizacijan ühtnikad tegiba kaks’ dokladad. Ezmäižen pidi ičeze ezitusen Julija Naumova. Hänen doklad oli vepsän kalendarin polhe, mitte oli paindud täl kevädel. Julja oli necen projektan pämez’ i nügüd’ starinoiči sen polhe.

Toižen dokladan tegiba Petroskoin universitetan 5. voz’kursan üläopenikad Galina

Baburova i minä, necen kirjutesen tegii.
starinoičim vepsläižiš kel’laregiš, kudambad radoiba täl kezal Šoutjärves, Vidlas i Kujas. Mugoižed lagerid om lujas tarbhaine azj, mitte abutab kehitoitta lapsil armastust i melentartust vepsän kel’he i kul’turaha, no om žal’, miše Karjalan openduzministerstvas ei kackoi sihe i ei abutagoi tehta nenid lagerid, ei antkoi dengoid sen täht, i sikš joga voz’ lageriden tegemine rippub erazvuiččiden organizacijoiden abuspäi da grantoišpäi. Voib olda MAFUN kut-se voib abutada siš küzundas.

Sekcijoiden lizaks päištundoiš MAFUNan valdmehišt starinoiči, midä om tehtud associacijal kahtes vodes. Mugažo pagištihe kohetud MAFUNan ustavas i kongressan reglamentas, om valitud uz’ valdmehišt kahteks vodeks. Om lujas arvokast, miše udeks MAFUNan pämeheks tuli Aleksei Cikarev, ”Nuori Karjala-organizacijan ühtnik. Se znamoičeb, miše edembaine associacijan rad äjal rippuškandeb mehespäi, kudamb om meiden Karjalan malpäi. Voib olda, se abutab kut-se karjalaižile i vepsläižile.

Kongressan aigan associacijaha om ottud uzid-ki suomalaiž-ugrilaižen norišton organizacijoid Piterišpäi, Moskvaspäi i Karjalaspäi. Nece azj ozutab, miše MAFUNan vägi kazvab suomalaiž-ugrilaižes mirus. Om pättud erased toižed-ki küzundad, kudambad koskeba MAFUNan radod, i om mugažo märitud erasid pätegendoid i päpolid, kut associacijale pidab rata edemba.

Om pättud mugažo, miše vodel 2011 X MAFUNan kongress linneb Saranskas, Mordovian pälidnas, a uden valdmehišton ezmäine ištund linneb kül’mkus Joškal-Ola –lidnas.