Abeiččii
Part of speech: Noun
обидчик, обидчица
1.
Sit Reboihutgi piästi abeiččijan , da hyybii kähieh iändäjen lendi yläh taivahah .
Тогда Лисёнок отпустил обидчика, и филин с хриплым криком улетел ввысь.
2.
...sanoi eräs čiganakku abeiččijoile .
...сказала некая цыганка обидчикам.
| Wordforms | ||
| Singular | Plural | |
|---|---|---|
| Nominative | abeiččii | abeiččijat |
| Accusative | abeiččii, abeiččijan | abeiččijat |
| Genitive | abeiččijan | abeiččijien, abeiččijoin |
| Partitive | abeiččijua | abeiččijii, abeiččijoi |
| Essive | abeiččijannu | abeiččijinnu, abeiččijoinnu |
| Translative | abeiččijakse | abeiččijikse, abeiččijoikse |
| Abessive | abeiččijattah | abeiččijittah, abeiččijoittah |
| Inessive | abeiččijas | abeiččijis, abeiččijois |
| Elative | abeiččijas, abeiččijaspäi | abeiččijis, abeiččijispäi, abeiččijois, abeiččijoispäi |
| Illative | abeiččijah | abeiččijih, abeiččijoih |
| Adessive | abeiččijal | abeiččijil, abeiččijoil |
| Ablative | abeiččijal, abeiččijalpäi | abeiččijil, abeiččijilpäi, abeiččijoil, abeiččijoilpäi |
| Allative | abeiččijale | abeiččijile, abeiččijoile |
| Comitative | abeiččijanke | abeiččijienke, abeiččijinneh, abeiččijoinke, abeiččijoinneh |
| Prolative | abeiččijači | abeiččijiči, abeiččijoiči |
| Approximative | abeiččijalluo | abeiččijielluo, abeiččijoilluo |
| Instructive | — | abeiččijin, abeiččijoin |
| Terminative | abeiččijassah | abeiččijissah, abeiččijoissah |
