ВепКар :: Тексты

Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь

Sergei Minvalejev. Ičeze elod omišti tedole

Sergei Minvalejev

Ičeze elod omišti tedole

вепсский
Младописьменный вепсский
Irina Jurjevna Vinokurova om üks’ tetabišpäi tedomehišpäi, kudambad oppiba vepsläižid. Hän oppib vepsläižiden hengišt kul’turad, vepsän rahvahan kalendarid, veroid da uskondoidtegeb suren panendan vepsläižiden etnografijan oppindaha.

Om sündunu opendajid en kanzaha
Irina Vinokurova om sündunu opendajiden kanzaha.
Hänel om vepsläižed jured. Hänen mamoi Galina Bogdanova, istorijan tedoiden kandidat, sündui Šimjärv’- külähä, oli vepsläine. Hän radoi Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorijan institutas, istorijan sektoras, a jäl’ges docentan Petroskoin valdkundaližes üläopištos istorijan tedokundal.
Irina Vinokurovan dedoi mamoin polespäi Nikolai Bogdanov oli üks’ ezmäižišpäi vepsläižišpäi tedomehišpäi, kudamb vodel 1930 ühtni vepsän kirjkelen tegemižehe. Hän ezmäižen Venämal kirjuti dissertacijan vepsläižiden polhe.
Irina Vinokurovan tatoi Jurii Bašnin sündui Andrejevskoje-külähä, Kostroman agjaha. Hän radoi Karjalan pedagogižes institutas, filologijan tedokundal, oli filologijan tedoiden kandidatan.
Eriži pidab sanuda Irina Vinokurovan vellesMihail Bašnin-runoilijas. Hän kirjuti runoid venän da vepsän kelil. Vodel 2003 oli paindud hänen runokogomuzVanh zirkul”. Runolii omišti runoid kodimale, vepsläižile külile, niiden problemoile.

Openduzvoded
Iče Irina Jurjevna lopi Petroskoin keskškolan 30.
Hänen mamoi nevoi hänele jatkata dedoin tegendadoppida vepsläižid. I Irina Vinokurova päzui opendamhas Piterin valdkundaližehe üläopištoho, istorijan tedokundan etnografijan da antropologijan kafedrale i lopi sen vodel 1977. Opendusen aigan hän jo aktivižesti ühtni etnografižihe tedotundištoituzmatkoihe: kerazi materialoid Altajan eläjiden, eskimosoiden, venälaižiden, tatarilaižiden da äjiden toižiden rahvahiden keskes.

Omišti elod tedole
Vodelpäi 1977 Irina Jurjevna zavodi rata Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorijan institutas fol’kloran da etnografijan sektoras Petroskoiš.
Han sai noremban laborantan radsijan. Päliči kümnes vodes hän radoi tedoradnikan, a vodel 1991 tegihe vanhembaks tedoradnikaks. Vodel 1988 Irina Vinokurova polesti dissertacijan, miččen tem oliКалендарные обычаи, обряды и праздники вепсов (конец XIXнач. XX в.)”, i sai tedomehen arvnimen. Irina Jurjevna ühtni erazvuiččihe projektoihe, miččed oli omištadud suomalaiž-ugrilaižile rahvahile. Vodel 2004 hän ühtni Vepsän sai-fil’man tegemižehe, kirjuti kinotarinoid erasihe veroihe, andoi konsul’tacijoid.
Vodespäi 1993 Irina Jurjevna openzi etnografijad Petroskoin valdkundaližes üläopištos: lugi lekcijoid i tegi openduzradod Karjalaižiden da vepsläižiden etnografii-teman mödhe. Nügüd’ hän radab ohjandajan etnologijan sektoras.

Äjiden kirjoiden da tedotöiden avtor
Irina Vinokurova om äjiden kirjoiden da tedotöiden avtor.
Kaikid tetabamb hänen omЖивотные в традиционном мировоззрении вепсов”, miččen hän kirjuti vodel 2006 doktoran arvnimen polestamižen täht. Nece kirj om tegijan tedotöiden sur’ kogomuz, miččehe mülüba levedad rahvahan elonveron kul’turan tedo-oblastid. Sen ližaks, necen kirjan pohjal oli tehtud fil’mŽivatad vepsläižiden elos”. Mugažo hän kirjuti openduzkirjan vepsläižiden etnografijas da enciklopedijanВепсская мифология”. Nece enciklopedii völ ei ole paindud, no se linneb Irina Vinikurovan pätedotöks i, voib olda, sil linneb völ suremb sabutuz, mi hänen tetabal kirjalЖивотные в традиционном мировоззрении вепсов”.
Lopuks minä tahtoin sanuda, miše Irina Vinokurova om tehnu arvokahan panendan vepsläižiden etnografijan oppindaha. Äjad üläopenikad, aspirantad, tedomehed i toižed ristitud kävutaba hänen töid. Nügüd’ minä olen aspirant i Irina Jurjevna om minun tedo-ohjandai. Minä paksus kävutan hänen töid kirjutades ičein dissertacijad i kundlen hänen melevid nevondoid.
Täl vodel keväz’kus Irina Vinokurova praznuiči ičeze jubilejan. Tahtoin ozatelda händast i toivotada vahvad tervhut, ozad, surid satusid elos da rados!