Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Karjalaižed holduba kodikelen tulijas aigas

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Galina Baburova, Kodima. № 3, (2016), с. 3

Karjalaižed holduba kodikelen tulijas aigas
(вепсский)

Kut om tetpas, 1980-voziden lopus zavodihe karjalan da vepsän kul’turan udessündutamižen uz’ etap. Nenil vozil oli tehtud lujas äjan sen täht, miše libutada rahvahan ičetundmusen. Ku ristit tundeb ičtaze miččen-se rahvahan ezitajan, ka hänes sündub taht tedištada enamba ičeze rahvahan kul’turas da kaita se toižile sugupol’vile. Nece om elon sänd. Paiči erazvuiččiden rahvahaližiden sebroiden tegemišt sil aigkeskustal oli sätud Karjalan valdkundan karjalaižiden suim. Ezmäižen kerdan se mäni Oloncas 28-30. kezakud vodel 1991.
Täl vodel karjalaižed udes kerazihe ühthe, miše diskutiruida karjalan kul’turad koskijoid päivänteraližid küzundoid. Necil kerdal se oli jo kajaližiden VIII suim. Se mäni kaks’ päiväd. Ezmäine päiv oli Petroskoi-lidnas, toineVeškelica-küläs. Nene oliba jügedad päiväd, miččiš karjalaižile da kaikile, kelle ei ole üks’kaik karjalan kul’tur, pidi leta teraližid küzundoid, diskutiruida kaikid tarbhaižembid problemoid da löuta niihe pätandoid. Suiman ištundaha ühtni enamb 300 mest. Ristitud tuliba kaikiš Karjalan rajonoišpäi, Piterin da Tverin agjoišpäi, Suomespäi. Oli valitud 88 deligatad kudestoštkümnes rajonaspäi da kahtes lidnan ümbruzkundaspäi. Niiden keskes oli lehtmehid, tedomehid, valdmehid, radnikoid kul’turan da opendusen polespäi, üläopenikoid da toižid. Om tarbhašt, miše mugoižil vastusil oliži valdmehiden ezitajid, miše kingitaižiba homaitust rahvahan holihe. Karjalan rahvaz pakičeb valdkundmehid abutada heile äjiš azjoiš. Ozutesikš, karjalaižed tahtoižiba mülüda Barencan ühthištoho, miččenke vepsläižed jo omu kosketasoiš. Karjalaižed äi kerdoid kirjutiba pakičust, miše heiden ezitajad voižiba olda neciš ühthištos. No vastust kirjeižele ei olend. Karjalaižed pakičeba valdmehid sel’genzoitta necidä azjad.
Suimal pagištihe erazvuiččiš jügedusiš, no enamaba kaikedkelen kaičendas. Nece om sel’ged. Kel’ om tarbhaine kul’turan pala. Kuni eläb kel’, eläb rahvahan kul’tur-ki. Meil om vaiše üks’ škol, kus lapsed opendaba karjalan kel’t. Ku karjalan kelen opendai lähteb radolpäi, en teda, midä meile tehta” – sanub Tverin karjalaižiden avtonomijan ohjandai Tolišev Nikolai Aleksandrovič. Ku ei linne sijad, kus lapsed voižiba opeta kodikel’t, ka kaita sidä linneb völ jügedamb.
Rahvahan kirjutamižen mödhe vodel 1989 karjalaižid oli 130,929 mest, päliči koumestoštkümnes vodes heid tegihe 93,344, a päliči völ kahesas vodes jäl’gmäižen kirjutamižen mödhe (v. 2010) om 60,815 karjalašt, heišpäi Karjalas eläb vaiše 45,570 mest. Neciš statistikas starinoiči Karjalaižiden VIII suiman Valdakahiden nevondišton pämez’ Tatjana Klejerova. Mugažo hän sanui küzelusen polhe, mitte oli pidätud karjalaižiden keskes. Sen pätegendan oli sel’genzoitta ristituiden aktivižust rahvahan kul’turan kaičendan poles. Tegihe sel’ktaks, miše küzutud ristituiden keskes 40% - aktivižid, 35% - ”kacujid” (kudambile om melentartušt karjalan kul’tur, no kudambad ei ühtnegoi aktivišti sen kaičendaha), 20% üks’kaikuižid (kudambiden keskes om enamba mužikoid) da 5% passivižid karjalaižid. Aktivižiden karjalaižiden pätegendan omheraštoittavaikubaitanenid mehid, kudambil om melentartuz’ karjalan kul’turaha, sündutada heiš aktivižust. Kacmata kaikihe nenihe luguihe om völ ristitud, kudambad holduba ičeze kelen kaičendas. Oli lugetud lujas äi nimid. Nadežda Kalmikova om Kinerma-külän emäg, kudamb ohjandab sigä muzejad, da vasttab siš turistoid kaikes miruspäi. Natalia Sinickaja, kudamb tegeb čomid kändmižid lapsiden täht. Andrei Gorškov, nor’ akt’or, pajataškanzi kajalaks. Lujas äjan tegi Nuori Karjalaorganizacii, mitte vedi kaks’ kerdad vodes etno-ehtoid norišton täht. Sur’t radod tegeba karjalaižed lehtmehed, kudambiden taguiči karjalan kel’ eläškanzi Internet-lehtpolil. Pagištihe siš, miše Karjalan rahvahaližes teatras kaik enamb ezitadas scenal ozutelused karjalan kelel. Nece andab toivon, miše kelen situacii tulijas aigas voib vajehtadas.
Suiman toižel päiväl oli pättud kirjutada Karjalan Zakonanandandan keradamištoho pakičust vajehtada zakonoprojektad, miše antta karjalan kelele valdkundaližen statusan. Varastagam suiman satusid! Neciš azjas om tärged, miše rad ei mäniži tühjaks da miše rahvaz oliži aktivižen. Venujan kiven alle vezi ei jokse!