Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Hiil’ihawda i paja

Корпус: диалектные тексты

Весьегонский

Информант(ы): Смирнова Василиса Михайловна, 1898, Ивангора (Ivangora), Весьегонский район, Тверская (Калининская) область
г. записи: 1973
записали: Пунжина Александра Васильевна

Источник: Образцы карельской речи. I. Говоры Республики Карелии, тихвинских и тверских карел, (1994), с. 242-243
ф/архив ИЯЛИ КарНЦ РАН: №1974/1-3

Hiil’ihawda i paja
(карельский: собственно карельское наречие)

Šano, kuin toko en’n’ein hiil’ihawvašša hiil’d’ä poltettih?

Poltettih hiil’ihawvašša kuin? Ol’i luajittu ka n’el’l’äuglan’e muon’e sruban’e, kaikki ümbär’i mualla zaval’ittu, vot. Potom šin’n’e ol’i uus’an’e pikkaran’e, halguo pandii, potom t’ämän zapečuataidih, tulen šin’n’e laškiettih. Mualla šavella, vot, zapečatal’i, i šiel’ä paletah.

A viikon toko paletah?

A mit’üš halgo, par’embin’i halgo kuivembi, n’in hiän, i t’er’iämmä palaw, i suutkissa hiän. I tois’piänä voit pajalla, pajan’iekalla ottua na d’elo händ’äh gornah.

Mit’t’ün’äzeštä hallošta l’iew parembi hiil’i?

Kuužiz’ešta l’iew järiembi, a koivuzešta l’iew ägiembi, hienombi hiän. Pandii, ka ol’i značit sruuban’e ženžen korgehukkan’e, a uus’an’e luajittu s’iel’d’ä, s’iel’d’ä i pand’ih, potom t’ämän kiwgualawvalla zapečuataidih hän’en, što n’imis’t’ä vozduha ei ol’iis’.

Šano pajah n’äh, pajašša mid’ä ruattih?

Mid’ä ruattih? Ol’i šiela gorna, ruattihe, kel’l’ä mid’ä pid’i, kem män’i hevos’t’a rawvottamah šügüžül’l’ä, keviäl’l’ä pluuganke, pluugua kohendamah. Kaikkie ruattih, n’üt’t’en od’oroida, rawvalla kolot’t’ie jogo paikka. Lunda panou, r’egil’öis’s’ä tože pid’äw n’ämä...

Kuin toko hevos’t’a rawvotettih?

Kuin? Jallan noštaw da i... rown’aidih, jes’l’i on viär’ä. Kolot’ittih vos’em štuk, ol’i i šes’, üheššä randua on tr’i štuki i toizešša tr’i. T’ämä sügüžül’l’ä ka rod’iw konža jiät’ikkö, a kežäl’l’ä meil’ä ewlun häd’iä rawvottua heboz’ie. Hevos’t’a ei rawvottua nin vet l’ibie, kävel’l’ä heboz’ella, ka lähet ajamah, on, to on kolakka, to mid’ä i, to jiät’ikkö. Ka on šügüžül’l’ä, vet on i n’ütten, kaikkie šeženmuoz’ie dorogilla. On äijä i langetaa heboz’et, vain rawvottuan män’et jiät’iköl’l’ä, šorrat i jallan katkuaw hebon’e. Vot skol’ko ol’i muoz’ie, jalgoida katattih. Hüvä hebon’e nuor’i, jallan katkai, jiät’iköl’l’ä langei. N’in et vet händäh venüöl’l’eh jät’a, pid’äw šuattua...

Šepäl’l’ä, pajan’iekalla mid’ä viel’ä ol’i?

A ol’i šiel’ä t’ämä, kuin šiwla, meha, händä kačaičči, gornua puhu, hiil’i tämä palo, a rauda palavoidu. Kooža otti molotkan, kooža pihet, kun rubei šiel’d’ä rawdua šualdamah, n’in piht’il’öil’l’ä šai, rawdaz’et pihet.

Pluugah toko mid’ä luajittih pajašša?

Pluugah luajittih, ka n’okka pid’i, šukšut luad’ie.

Luotin?

Ewlun luotin, t’ämä ol’i ammuin luottimet, šiel’ä kooža jo adra ol’i, a n’üt oldih pluugat. Adrua tädä mie jo i muis’a en, vet, n’ämä adrat oldih, ammuin. A on adrašša alahana, ka šeženmuoz’et kiber’äzet, i ka kakši ka n’äid’ä, kun ka šen’äin šorkua. Nu a t’äššä kon’ešno poper’ečinaz’et, štobi händ’ä, t’ämä, šiduo ühteh. A t’iäl’ä rawdaz’et luottimet, a aizat ül’ähän’ä, ka šinne heboz’eh, peräwt’ät da i, i kün’n’et’t’ih adroilla. Mie to kon’ešno künd’iä n’üt en, a muajäi... kartoškua okučaičiin, ol’i meil’ä viikon, ol’i meil’ä adra.

Nuaglua toko pajašša luajittih koissa?

Luajittii muduanži, konža pid’i kun, ka šina kolot’t’ie il’i mid olgah luajittih. L’ibie, tože, r’egeh, tormozat oldih toko pandu. Vain što dorogua müöt’ ajat, tormozat, n’üt ollah da i iel’l’ä oldih, što kor’jašša što r’eješšä tormozat.

T’iän kül’äššä paja ol’i?

Ol’i, karun’e ol’i, hiil’ihawda oma ol’i, polti hiän iče. N’üt ruvettih vain kolhozoissa kiwgaissa šammuttamaa da kollahtamah, pajan’iekka l’äks’i kollahtamah. A kun konša oldih pajat, n’in šilloin iče hüö poltettih hiil’d’ä, ei oššettu hiil’dä.