Texts

Return to review | Return to list

Socialine pensii Karjalas eläjile vepsläižile

history

January 21, 2020 in 03:17 Nataly Krizhanovsky

• changed the text
  Täl vodel oli pästtud uz’ zakon pensij oidenpensijoiden polhe. Nügüd’ vepsläižed Karjalan mal voiba sada socialižen pensij anpensijan. Kut nece zakon radab, mö küzuim Rahvahaližen da regionaližen politikan ministran varapämehel Jelena Migunoval. – Jelena Ivanovna, vepsän rahvaz om vähäluguine. Om-ik mitte-se tugi valdkundaspäi rahvahale? – Vodel 2016 vepsläižed putuiba pohjoižen vähäluguižiden igähižiden rahvahiden lugetišehe. Jäl’gmäižen rahvahan kirjutamižen mödhe Karjalas eläb 3423 vepsläšt. Hö saba Karjalan valdkundan da federaližes budžetaspäi tu gen – nece om 3-4 millionad rubl’ad vodes. Jäl’gmäižiš voziš nenihe den’goihe oli kohetud vepsläižed školad da kul’turpertid, osttud ma šin Šoutjärven bol’ nican täht, pästtihe vepsän keližid kirjoid, pidetihe praznikoid-ki. Täl vodel oigetas kümne Kalagen školan openikad merele. Necen voden sulakus Venäman valdmehištos oli allekirjutadud uz’ käsk, miččen mödhe vepsläižed, kudambad eläba Karjalan agjoiš – Kalagen, Šoutjärven da Šokšun elotahoiš, voiba sada socialižid pensij oidpensijoid. Konz nel’l’ vot tagaze vepsläižed putuiba vähäluguižiden rahvahiden lugetišhe, nene agjad ei putnugoi sinna, nece oli tehtud vaiše täl vodel. – Ken voib sada necen pensij anpensijan? – Nece koskeb nenid vepsläižid, ked eläba vepsän mal – tradicionaližiš elotahoiš da ked vedäba tradicionališt eloradod. Naižed voiba lähtta pensij alepensijale, konz heile täudub 50 vot da mužikad – 55 vot. Tärged om, miše heil ei oliži radod, ei oliži toižid rahatuged da raha-–abud. – Koskeb-ik nece zakon vepsläižid, kudambad eläba Petroskoiš? – Petroskoi ei ole vepsläižiden tradicionaline elotaho. Petroskoin vepsläižil ei ole mugošt oiktust. – Miččed azjbumagad, dokumentad pidab kerata, miše sada pensij anpensijan? – Pidab kirjutada pakičuzbumagan Pensiifondaha, antta sinna kaik dokumentad, miččed todenzoitaba, miše ristit om vepsläine da hänel om oiktuz lähtta socialižele pensij alepensijale. – Miččed dokumentad todenzoitaba, miše ristit om vepsläine? – Joga külän administracijas oma mugoižed kodikirjad, kuna kirjutadas kaik külän eläjad, sigä om kirjutadud ristitun rahvahaližuz-ki. Mugažo sündundan svidetel’stvas kirjutadas vanhembiden rahvahaližuz. Muga voib tedištada, om-ik ristit vepsläine. – Äjak dengad voib sada vepsläine socialižel pensijal? – Socialine pensii vodel 2019 om 8846 rubl’ad kus. Joga voz’ se vajehtase, indeksoittas. Radajad ristitud ei voigoi sada sociališt pensij adpensijad. – Om-ik jo vepsläine, ken sai necen pensij anpensijan? – Pensiifondan informacij aninformacijan mödhe mugoižid pakičusid oli jo vepsläi žil päi, no niid ei hüväksitud, sikš ku ristituil ei ol nu keratud kaik tar bhaižid dokumentoid.

September 30, 2019 in 21:27 Нина Шибанова

• created the text
• created the text: Täl vodel oli pästtud uz’ zakon pensij oiden polhe. Nügüd’ vepsläižed Karjalan mal voiba sada socialižen pensij an. Kut nece zakon radab, mö küzuim Rahvahaližen da regionaližen politikan ministran varapämehel Jelena Migunoval. – Jelena Ivanovna, vepsän rahvaz om vähäluguine. Om-ik mitte-se tugi valdkundaspäi rahvahale? – Vodel 2016 vepsläižed putuiba pohjoižen vähäluguižiden igähižiden rahvahiden lugetišehe. Jäl’gmäižen rahvahan kirjutamižen mödhe Karjalas eläb 3423 vepsläšt. Hö saba Karjalan valdkundan da federaližes budžetaspäi tu gen – nece om 3-4 millionad rubl’ad vodes. Jäl’gmäižiš voziš nenihe den’goihe oli kohetud vepsläižed školad da kul’turpertid, osttud ma šin Šoutjärven bol’ nican täht, pästtihe vepsän keližid kirjoid, pidetihe praznikoid-ki. Täl vodel oigetas kümne Kalagen školan openikad merele. Necen voden sulakus Venäman valdmehištos oli allekirjutadud uz’ käsk, miččen mödhe vepsläižed, kudambad eläba Karjalan agjoiš – Kalagen, Šoutjärven da Šokšun elotahoiš, voiba sada socialižid pensij oid. Konz nel’l’ vot tagaze vepsläižed putuiba vähäluguižiden rahvahiden lugetišhe, nene agjad ei putnugoi sinna, nece oli tehtud vaiše täl vodel. – Ken voib sada necen pensij an? – Nece koskeb nenid vepsläižid, ked eläba vepsän mal – tradicionaližiš elotahoiš da ked vedäba tradicionališt eloradod. Naižed voiba lähtta pensij ale, konz heile täudub 50 vot da mužikad – 55 vot. Tärged om, miše heil ei oliži radod, ei oliži toižid rahatuged da raha-abud. – Koskeb-ik nece zakon vepsläižid, kudambad eläba Petroskoiš? – Petroskoi ei ole vepsläižiden tradicionaline elotaho. Petroskoin vepsläižil ei ole mugošt oiktust. – Miččed azjbumagad, dokumentad pidab kerata, miše sada pensij an? – Pidab kirjutada pakičuzbumagan Pensiifondaha, antta sinna kaik dokumentad, miččed todenzoitaba, miše ristit om vepsläine da hänel om oiktuz lähtta socialižele pensij ale. – Miččed dokumentad todenzoitaba, miše ristit om vepsläine? – Joga külän administracijas oma mugoižed kodikirjad, kuna kirjutadas kaik külän eläjad, sigä om kirjutadud ristitun rahvahaližuz-ki. Mugažo sündundan svidetel’stvas kirjutadas vanhembiden rahvahaližuz. Muga voib tedištada, om-ik ristit vepsläine. – Äjak dengad voib sada vepsläine socialižel pensijal? – Socialine pensii vodel 2019 om 8846 rubl’ad kus. Joga voz’ se vajehtase, indeksoittas. Radajad ristitud ei voigoi sada sociališt pensij ad. – Om-ik jo vepsläine, ken sai necen pensij an? – Pensiifondan informacij an mödhe mugoižid pakičusid oli jo vepsläi žil päi, no niid ei hüväksitud, sikš ku ristituil ei ol nu keratud kaik tar bhaižid dokumentoid.