Texts

Return to review | Return to list

Praznik vepsän mal

history

January 21, 2020 in 03:33 Nataly Krizhanovsky

  • changed the text
    Heinkun 14. päiväl Šokš–küläs mäni vepsläine praznik ”Pühä päiväine”. Se om omištadud lämäle kezale, päiväižele, änikoile. Ka, necil kezal meile muga ei täudu lämäd, päiväšt, no meiden hengid lämbitaba vepsläižed pajod, ristituiden muhud, miččid mö nägim i kulem praznikoil vepsän mal. Praznikan augotišes ičeze külänikoile sanui tervhensanoid Šokškülän administracijan pämez’ Viktoria Butorina. Hän toivoti kaikile tulijoile optimizmad, hüväd mel’t, čomad lebupäiväd. Rahvahaližen i regionaližen politikan ministerstvan päazjantedai Ol’ga Sobolenko andoi kitändkirjeižid vepsän kelen i kul’turan kaičendas da popul’arizoitandas Jurii Mugačevale, Galina N’učaginale, Nadežda Voinožele i Tatjana Gofmanale. Kaikuččel kerdal vepsläižil praznikoil oma miččed-se temad. Necil kerdal Šokšus starinoitihe vepsän röunan tetabiš ristituiš, kudambad äjan tegiba vepsän rahvahan täht i ked nügüd’-ki kaičeba ezitatoiden tradicijoid, kel’t, andaba niid norele sugupol’vele. Johtutadihe Mark Pimenovad (hänen polhe voib lugeda ”Kodima”–lehteses № 5,6,7), Vasilii Kononovad – vepsän horan sädajad, tetabad horeografad, Aleksandr Nikonovad – hän 30 vot ohjanzi Šoutjärven vepsän horad, kerazi fol’klorad, kirjuti pajoid. Ristituiden keskes, kudambad tämbei pühäšti kaičeba kel’t i tradicija oid oma Jurii Mugačev – vepsän kelen tedai, ezmäižen openzihe vändmaha stribunikal, om äjiden vepsläižiden pajoiden avtor i tegii, Faina Mihejeva – ”Armaz pajo”–fol’klorgruppan ohjandai, openzi lapsid vändmaha kantelel, Jevgenii Markov i Mihail Pidžakov pajataba ”Keradam i kaičem”–fol’klorgruppas. Scenal eziniba erazvuiččed kollektivad: Vepsän rahvahan hor Šoutjärvespäi, ”Keradam i kaičem” Šokšuspäi, ”Mlečnii put’”- i ”Esmeral’da”– karggruppad Petroskoišpäi. Lapsed lapsiden päivkodišpäi i školaspäi mugažo ozutiba ičeze pajo- da kargmahtoid. Om hüvä, konz vepsläižil praznikoil kuluba vepsläižed pajod, vepsän pagin. Necil-ki praznikal augotišespäi ani lophusai scenal kului vepsän kel’ i nece om lujas hüvä azj. Praznikan aigan radoiba möndrivid, kus voi ostta mastariden käzil tehtud tehmusid savespäi, tohespäi, puspäi i metallaspäi. Vanhan tradicij antradicijan mödhe vepsläine emäguz čajunke oli parahiman adivsömän praznikal. Kaikile praznikal tuli mel’he mastar’–klass, miččen tegi Irina Kaštanova. Aigvoččed, lapsed hüviš meliš tegiba heboižen nitišpäi. Kut starinoiči Irina, nece om kaičii, se tob kodihe ozad, bohatust, lämäd. Nece om Päiväižen simvol, kaičeb kaikes pahaspäi. Se linneb hüvän lahjan armhale mužikale, a lapsile – hüvän bobaižen. Spasib praznikan vedäjile, tegij oiletegijoile, külän aktivižile eläjile lämäs vastuses, vepsläižes adivoičetuses i hüväs meles!

January 21, 2020 in 03:12 Nataly Krizhanovsky

  • changed the text
    Heinkun 14. päiväl Šokš-küläs mäni vepsläine praznik ”Pühä päiväine”. Se om omištadud lämäle kezale, päiväižele, änikoile. Ka, necil kezal meile muga ei täudu lämäd, päiväšt, no meiden hengid lämbitaba vepsläižed pajod, ristituiden muhud, miččid mö nägim i kulem praznikoil vepsän mal. Praznikan augotišes ičeze külänikoile sanui tervhensanoid Šokškülän administracij anadministracijan pämez’ Viktoria Butorina. Hän toivoti kaikile tulij oiletulijoile optimizmad, hüväd mel’t, čomad lebupäiväd. Rahvahaližen i regionaližen politikan ministerstvan päazjantedai Ol’ga Sobolenko andoi kitändkirjeižid vepsän kelen i kul’turan kaičendas da popul’arizoitandas Jurii Mugačevale, Galina N’učaginale, Nadežda Voinožele i Tatjana Gofmanale. Kaikuččel kerdal vepsläižil praznikoil oma miččed-se temad. Necil kerdal Šokšus starinoitihe vepsän röunan tetabiš ristituiš, kudambad äjan tegiba vepsän rahvahan täht i ked nügüd’-ki kaičeba ezitatoiden tradicij oidtradicijoid, kel’t, andaba niid norele sugupol’vele. Johtutadihe Mark Pimenovad (hänen polhe voib lugeda ”Kodima”-lehteses № 5,6,7), Vasilii Kononovad – vepsän horan sädajad, tetabad horeografad, Aleksandr Nikonovad – hän 30 vot ohjanzi Šoutjärven vepsän horad, kerazi fol’klorad, kirjuti pajoid. Ristituiden keskes, kudambad tämbei pühäšti kaičeba kel’t i tradicijtradicija oid oma Jurii Mugačev – vepsän kelen tedai, ezmäižen openzihe vändmaha stribunikal, om äjiden vepsläižiden pajoiden avtor i tegii, Faina Mihejeva – ”Armaz pajo”-fol’klorgruppan ohjandai, openzi lapsid vändmaha kantelel, Jevgenii Markov i Mihail Pidžakov pajataba ”Keradam i kaičem”-fol’klorgruppas. Scenal eziniba erazvuiččed kollektivad: Vepsän rahvahan hor Šoutjärvespäi, ”Keradam i kaičem” Šokšuspäi, ”Mlečnii put’”- i ”Esmeral’da”- karggruppad Petroskoišpäi. Lapsed lapsiden päivkodišpäi i školaspäi mugažo ozutiba ičeze pajo- da kargmahtoid. Om hüvä, konz vepsläižil praznikoil kuluba vepsläižed pajod, vepsän pagin. Necil-ki praznikal augotišespäi ani lophusai scenal kului vepsän kel’ i nece om lujas hüvä azj. Praznikan aigan radoiba möndrivid, kus voi ostta mastariden käzil tehtud tehmusid savespäi, tohespäi, puspäi i metallaspäi. Vanhan tradicij an mödhe vepsläine emäguz čajunke oli parahiman adivsömän praznikal. Kaikile praznikal tuli mel’he mastar’-klass, miččen tegi Irina Kaštanova. Aigvoččed, lapsed hüviš meliš tegiba heboižen nitišpäi. Kut starinoiči Irina, nece om kaičii, se tob kodihe ozad, bohatust, lämäd. Nece om Päiväižen simvol, kaičeb kaikes pahaspäi. Se linneb hüvän lahjan armhale mužikale, a lapsile – hüvän bobaižen. Spasib praznikan vedäjile, tegij oile, külän aktivižile eläjile lämäs vastuses, vepsläižes adivoičetuses i hüväs meles!

September 30, 2019 in 22:00 Нина Шибанова

  • created the text
  • created the text: Heinkun 14. päiväl Šokš-küläs mäni vepsläine praznik ”Pühä päiväine”. Se om omištadud lämäle kezale, päiväižele, änikoile. Ka, necil kezal meile muga ei täudu lämäd, päiväšt, no meiden hengid lämbitaba vepsläižed pajod, ristituiden muhud, miččid mö nägim i kulem praznikoil vepsän mal. Praznikan augotišes ičeze külänikoile sanui tervhensanoid Šokškülän administracij an pämez’ Viktoria Butorina. Hän toivoti kaikile tulij oile optimizmad, hüväd mel’t, čomad lebupäiväd. Rahvahaližen i regionaližen politikan ministerstvan päazjantedai Ol’ga Sobolenko andoi kitändkirjeižid vepsän kelen i kul’turan kaičendas da popul’arizoitandas Jurii Mugačevale, Galina N’učaginale, Nadežda Voinožele i Tatjana Gofmanale. Kaikuččel kerdal vepsläižil praznikoil oma miččed-se temad. Necil kerdal Šokšus starinoitihe vepsän röunan tetabiš ristituiš, kudambad äjan tegiba vepsän rahvahan täht i ked nügüd’-ki kaičeba ezitatoiden tradicij oid, kel’t, andaba niid norele sugupol’vele. Johtutadihe Mark Pimenovad (hänen polhe voib lugeda ”Kodima”-lehteses № 5,6,7), Vasilii Kononovad – vepsän horan sädajad, tetabad horeografad, Aleksandr Nikonovad – hän 30 vot ohjanzi Šoutjärven vepsän horad, kerazi fol’klorad, kirjuti pajoid. Ristituiden keskes, kudambad tämbei pühäšti kaičeba kel’t i tradicij oid oma Jurii Mugačev – vepsän kelen tedai, ezmäižen openzihe vändmaha stribunikal, om äjiden vepsläižiden pajoiden avtor i tegii, Faina Mihejeva – ”Armaz pajo”-fol’klorgruppan ohjandai, openzi lapsid vändmaha kantelel, Jevgenii Markov i Mihail Pidžakov pajataba ”Keradam i kaičem”-fol’klorgruppas. Scenal eziniba erazvuiččed kollektivad: Vepsän rahvahan hor Šoutjärvespäi, ”Keradam i kaičem” Šokšuspäi, ”Mlečnii put’”- i ”Esmeral’da”- karggruppad Petroskoišpäi. Lapsed lapsiden päivkodišpäi i školaspäi mugažo ozutiba ičeze pajo- da kargmahtoid. Om hüvä, konz vepsläižil praznikoil kuluba vepsläižed pajod, vepsän pagin. Necil-ki praznikal augotišespäi ani lophusai scenal kului vepsän kel’ i nece om lujas hüvä azj. Praznikan aigan radoiba möndrivid, kus voi ostta mastariden käzil tehtud tehmusid savespäi, tohespäi, puspäi i metallaspäi. Vanhan tradicij an mödhe vepsläine emäguz čajunke oli parahiman adivsömän praznikal. Kaikile praznikal tuli mel’he mastar’-klass, miččen tegi Irina Kaštanova. Aigvoččed, lapsed hüviš meliš tegiba heboižen nitišpäi. Kut starinoiči Irina, nece om kaičii, se tob kodihe ozad, bohatust, lämäd. Nece om Päiväižen simvol, kaičeb kaikes pahaspäi. Se linneb hüvän lahjan armhale mužikale, a lapsile – hüvän bobaižen. Spasib praznikan vedäjile, tegij oile, külän aktivižile eläjile lämäs vastuses, vepsläižes adivoičetuses i hüväs meles!