VepKar :: Texts

Texts

Return to review | Return to list

Tuli satusekaz rad

history

October 12, 2021 in 16:00 Nataly Krizhanovsky

  • changed the author of the source
    from Irina Sotnikova
    to

February 10, 2020 in 16:24 Нина Шибанова

  • created the text
  • created the text: Muloi oli äi erazvuiččid melentartuižid i tarbhaižid azjtegoid, miččed oli omištadud Vepsän kul’tursebran 30-voččele jubilejale. Üks’ niišpäi oli ”Todesižed vepsläižed”-konferencii Šoutjärves. Sen ühtnikoin oliba openikad Kalagen, Šok šun i Šoutjärven školišpäi. Mugažo konferencij ale tuliba adivod Petroskoišpäi i susedkülišpäi. Sanudes tervhensanoid adivod homaičiba, kut om tarbhašt tehta mugomid konferencij oid. Ved’ ühtnedes niihe, lapsed opendasoiš navedimha ičeze kodiröunad, tedištaba ičeze rahvahan istorij ad, tundištasoiš ezitatoiden tradicij oidenke da veroidenke, oppiba ičeze jurid. Lapsed tegiba suren radon. Hö eciba materialoid, tegiba dokladoid da prezentacij oid. Hö ezitiba ičeze radoid erazvuiččiš nominacijoiš. Lapsed starinoičiba ristituiš, kudambad tegiba suren panendan vepsläižihe külihe, heiden elos i rados – Rürik Loninan, Vasilii Kononovan, Aleksandr Süvärilaižen polhe. Nened ristitud igäks jätiba jäl’gen meiden rahvahan i meiden röunan istorij aha. Niiš pidab teta i muštta. Mugažo oliba dokladad aktivižiš vepsläižiš naižiš – Svetlana Pas’ukovan, Nina Zaicevan i Zinaida Strogalščikovan polhe, Kalagen školan ohjandajiš, Vepsän rahvahan horas. Mindai lujas koski Šokšškolan 3. klassan openikan Darina Murašovan doklad ičeze pradedas, hänen elo-ozas. Hänen sanoiš oli muga äi lämäd, armastust. Om tärged, konz lapsed tedaba ičeze kanzan istorij ad i muštaba ičeze jurid. Kaik dokladad oliba erazvuiččed i lujas melentartuižed. Oli mel’he, miše konferencij al kului kodikel’-ki. Žurij oukul oli jüged rad, ved’ kaik lapsed eziniba lujas hüvin. ”Minun külän ristitud”-nominacij as vägestajikš tuliba Kalagen školan openikad Darja Kirilina, Darja Figurina i Milana Karpova. Neičukaižed vaumičiba dokladan tetabas horeografas Vasilii Kononovas Toižegespäi. Šoutjärven školan openikoiden Valeria Smirnovan i Ksenia Kikinčukan doklad Vepsän kul’tursebran augonpanij oiden rados tegihe parahimaks ”Vepsän kul’tursebrale – 30 vot”-nominacij as. Ezmäižen sij an ”75 vot Karjalan päzutandaspäi”-nominacijas žurij ouk andoi Šoutjärven školan 4. klassan openikale ”Minun heimolaižed – Suren voinan ühtnikad”- dokladas. ”Vepsän man kaičij ad”-nominacij as oli enamba kaikid dokladoid. Parahimaks tuli Kalagen školan openikoiden Marina Mališevan, Marina Sokolovan i Alina Ščerbakovan doklad Rürik Loninan polhe. Ozatelem vägestajid i heiden ohjandajid čomiš radoiš! Kut om hüvä, miše kaikuččes školas eläba ičeze tradicij ad, tehtas ičeze festivalid, konferencij oid. Mugoižed konferencij ad om hüvä voimuz tedištada midä-se ut, kacta, kut ezineba toižed, opetas ezineda kundliijoukun edes, ned sündutaba lapsiš melentartust ičeze kodiman istorij aha, levenzoitaba tedoümbrust. Tahtoin spasiboita kaikid konferencij an ühtnikoid, sädajid, vedäjad Anastasia Jevtušenkod hüväs meles! Oli läm’ kodikaz il’mišt, tundui, miše kerazihe ičhižed, kel südäin kibištab rahvahas, siš, miše kaita meiden kel’t i kul’turad. Eriži spasib pidab sanuda Eduard Čirkole rahaabus. Kaik ühtnikad i heiden ohjandajad saiba kitändkirjeižid, diplomoid i čomid lahjoid.