Texts

Return to review | Return to list

Sündundpäivänke, armaz škol!

history

March 02, 2020 in 14:15 Нина Шибанова

  • created the text
  • created the text: Vidlan školal om čoma amuine tradicii – kaikuččel jal’gmäižen vilukun sobatan kerata adivoid surele pühäle – pästnikoiden vastusele. Täl vodel pühä tegihe kaks’kerdaižeks – školale täidui 95 vot! Kaikiš polišpäi rigehtiba adivod ičezoi školha, kus proidiba parahimad voded. Ӓjan lämid vaihid sanuiba scenalpäi pämehed i kaik pästnikad. Pajod, runod, kargud – lapsed i opendajad tegiba äjan čomid lahjoid ičezoi školan sündundpäiväle. Fotokuvil eläbzuiba scenad kulus igäspäi – nored školan voded, nored nastovnicad, pened koivud da pedajad, miččed kazdas ümbri školas, kutnä kaik pühän adivod pörzihezoi laps’aigha. Penes zalas oli tehtud radoiden ozuteluz, niid tegiba opendajad. Ühted ombeltas tätüižid, toižed tehtas nabornikoid biseraspäi, koumanded pirttas kuvid, ken-se kirjutab runoid da sarnoid, a ken-se navedib poimda da kudoda. Kaikile tuli mel’he nece ozuteluz i oli hüvä mel’, mišto školan radnikad mahttas ei vaiše vedäda urokoid, a völ heil oma kuldaižed käded! Edel koncertad školas oliba tundištoituzmatkad. Lapsed vanhembiš klassoišpäi starinoičiba adivoile, kut eläb škol nenil vozil, miččid vägestusid sadas lapsed da opendajad. Školan ezmäižel žirul oli tehtud fotozon, kus kaik tegiba fotoid hüväks da pit’käks muštoks. Pästnikad käveliba klassoidme, vastsihezoi ičezoi opendajidenke da ühtenklassnikoidenke, muštišteliba ilosižid azjoid školan aigaspäi. Konz zavodihe pühä – zalas eilend joudajid sijoid, severz’ kerazihe adivoid! Sur’ adiv tuli Piterišpäi – Sergei Mihailovič Bebenin, Piterin agjan ZAK-suiman pämez’, Podporožjespäi – Aleksandr Sergejevič Kälin, Podporožjen rajonan administracijan pämez’, Nadežda Anatoljevna Vorobjova – Podporožjen rajonan opendusen komitetan pämez’. Kaik hö jagoiba gramotoid opendajile da toižile školan radnikoile. Lahjoiči gramotoid i školan pämez’ Galina Anatoljevna Prokačova. Hüvid vaihid sanuiba Vidl-külän pämehed – Irina Sem’onovna Medvedeva da Aleksandr Vasiljevič Kuznecov. Pästnikoiden ühtenzoitusen pämez’ Viktor Pavlovič Trifojev lugi ičeze runon školan polhe. Uden runon kirjutin minäki armastuses školha, kuna minä kävelin lapsen 10 vot i miččes radan opendajan jo 31 vot. Lapsed ozutiba, mihe heid opetas ližaks nügüdläižes školas. Sid’ oma i sportan erištod, i teatraline studii, i vilendan i omblemižen sebr i äi tošt. Norembad lapsed vepsän kelen sebraspäi pajatiba pajoižen ičemoi kelel, se kaikile tuli mel’he. Voib pordon starinoita sen polhe, midä oli necil surel pühäl, kut kaikil sil’miš ozutihezoi kündled, konz ozutiba fotoid nenidenke opendajidenke, kudambid jo eile necil mal, a sil aigal pästnik Ksenia Božko pajati pajon ”Lähtetei”. Opendajile, kudambad jo oma lähtnuded lebule, minä lahjoičin A. Gradskijan pajon ”Kut nored mö olimei”. Čomin pajatiba pästnikad Abramov Sergii da Sokolova Nastoi. Zal lämäs vastsi da kaimzi kaikid, ken oli lähtnu täl ehtal scenale. A kaikuččen henghe jäi čoma mušt vastusespäi laps’aiganke.