Texts

Return to review | Return to list

Čolat

history

November 20, 2023 in 11:36 Нина Шибанова

• created the text
• created the text translation
• created the text: Mez’ on paremb, l’ipašt, l’ipan t’vetašt. Täm on pal’z’it’el’nii i l’ekarsvennoi mjot, mez’. Keviäšt’ä aivoingo toko pihalla čolapačahat(čolapaččahat) šeizatetah? A čolpačhi šeizteta pihall jo kuin l’ämmin l’ähtöw. Lum šulaw l’ämmin l’ähtöw i viin’es’täh patamušto, heid vil’etajut šiäl’d’, ka. Mit’t’ynäz’is’t’ä kukista paremmiin toko otetah met’t’ä? Mett kl’iäver’ist ottah hyviin, kun kl’iäver’ii äiji kyl’vetty, kl’iäver’. A keviäšt kuin vain viines’s’it, hyä iivašt ottah mett emämmän, iiw. Ka n’äis’t ka i ruvtah, kl’iäver’ iva i l’ip. A patom t’vetat pellošš, kun ruvtah t’vet’t’imäh, l’ämmin kež samoi on. Gr’ečuhua t’iäl’ä kyl’vet’t’ihgo toko? Ei, meil’ gr’ečhu ei kyl’vet’, kuin l’ynöw kyl’vettih ammuin, a n’ygyn ei kyl’vet’. A meil’ pahoin hin kažvaw, patom meil’ ei ow muas’t mel’l’ičiä, kuin händäh obd’er’iä. Gr’ečuhašta čolat otetah met’t’ä? Da, grečhašt ottah patamušt hin t’vet’t’iw viikon i t’vet’t’iw korgikš. Äij on hänešš t’vettua. Mih varoin met’t’ä ottuas’s’a šavuo luajitah? A šavu luajitah štob hyä ei purdais’. A hy šavušt istučtah, spokoinoit ollah šavušt. A to hy razvalnujuc i ruvtah purmah. A šavuu laššet, hy ollah spokoino, il’i br’izgn’it ka vaššall, tož spokoino ollah. Mit’yt’t’ä čolapačašta ol’i? Ran’š oldih ei muaz’et pačhat. Ran’š oldih, kuin heidäh nazvaidih, kaivettu, dolbittu, dolbittu pačhat. A n’ygyn ruatah lawvašt, pakšušt lawvašt štob heil’ ois’ l’ämmin, patamušto vet’ ka, s’eičas vil’ ollah pihall čolat. A muwvenžet jo ubr’ittih, miä ka ol’iin S’emnowskois’s’, miwn ris’tpoig uber’. Kunne uber’itah toko čolapaččahie? Oldih tok ran’š pčel’n’ikat, pčel’n’ikka, täh ubraidih. A pal’ot štob ois’ šein’i vaš, štob vozduh aštuis’ šein’äšt. A hyä jesl’i d on hyv kež, hy zapas’tah ičel’l’ kormua, šyämis’t. A kun pah kež, kan’ešn ei zapas’s’it, jo i s’eičas šyättäh. Täm vuaden ka pah on kež, mett ei ow, i s’eičas šyättäh. Mis’s’ä d’iikoit el’etäh da kuin? Travoiss el’täh, da, muan pil’l’ trav, ruatah icel’l’ kod’zen pušistoin, a patom sotat ruatah i täšš i el’täh. Hyö pohod’itahgo kod’ičolih al’i ei? Ei pohd’it, hy ollah muššat, šuwremmat i krupnoit, n’e ollah šuwret, jär’it ollah. Da hyä n’iin i täd, i el’täh pelloll, travoiss. Da. Ka n’iitmäh l’ähet, n’iität l’öwvät. A puwloissa el’et’ähgö? On on, ka mečis’s’. Ul’et’t’iw pr’imern roji, i meččäh istuččow, i l’öydäw tyhjän, tämän duplan, i täh i istuččow i ruadaw ičel’ pežon, i mett jo on. Muwvennet ka l’öwvetäh i tuwvah i icel’l’ i zaužvaijah čoli, istetah uwdeh paččahah. A rojiččow, rajel’n’ah grebit, a šid om pačaš kuin jesl’i do v zapas’i, to täh pačhah i panet, viisipl’it. Nu pidäw vain matk, a matku ei l’iä, hy el’mäh ei ruvet. A jesl’i čola purow, purrah toko čolat? Da, puurah n’ikak on pol’z. Muwvennet i l’eččičtäh čolill ka dvaccet’ pjat’ ka täh koh istetah, pčel’inii ruatah ukol, pčel’inii. I kak buttob on at r’emat’izm štol’, l’ečucca.