Texts

Return to review | Return to list

Kuin l’ečittih lapši

history

November 27, 2023 in 12:21 Нина Шибанова

• created the text
• created the text translation
• created the text: Kuin l’ečit’t’ih en’n’ein lapšie? Kuin l’ečittih? Nn’iin i t’irptah t’irptah, mož hoivendaw možo n’in. N’i bol’n’iččah n’i kunne, šilloin i bol’n’iččah. Ino muwven muwvennell i hoivendais’, a hin l’äz’iw l’äz’iw i kualow. Skarlat’inašt hospod’ n’ikunne ei vejetty! A skarlat’inah viäl’. A n’yt’t’en hot’ ka zan’emoožiw, sr’iad i männäh. A šilloin n’i, eij ollun i bol’n’iččoi. Lapši it’köw viikkoloin, it’köw yöl’öin? N’imid ei l’ečit. Šilloin akalluu myt’t’yl’y kävyttih. Ka it’köw yäl’öil’l’ i šantah: «Muamon’ii, yänit’ettäj on». Ka, ka, ka n’ikak mi ol’iin poigrais’anken. It’köw it’köw it’köw i ka akk mid l’yw voržiw. Mid’ ollow šanow? Daa. I men’t’i mid šanow. Ottaw lapšen i mänöw en t’iiji kunne tanhuhgo, kanoin ildpuun all al’ kunne ka šiäl’. Vot. Ka täl’l’ i l’ečittih. A viäl’ bol’niččah i t’äd’ i modu eij ollun. Kyl’yh toko kävel’d’ih lapšinkena? Kyl’y ei i ollun šilloin, kiwguašš kyl’bimmi. Kiwgušša. A jäl’geh ol’i kyl’y ka täšš ka baba Aks’in’jalla. I viäl’ šiäl’ hy el’ettih. Kiwguh män’et, olgi l’evytät, šiäl’ i lapši pežet. Ič tungičet, pežet hänen lapšen dii podaičet. A šiid’ ka jo mii omi pez’iin kartašš, jo kiwguh en tungin. Lapšella griiz’i ka on, n’in šilloin kuin? A griižis’tä ranš šen’iin voržittih. Hiärtah ruškid botviijuw, sokun pudžertah i butilkzeh. I konži l’eibii pais’tah, l’eibäh i istetah tämän butil’zen. A patom täl’l’ sokull i juattah. A ka eigo bruwvušta torokkanua pywvet’t’y? Jožmaduu? Jožmad, mi täd en t’iijä. Lapši viikon ei l’ähe kävel’emäh, šilloin kuin? D n’iin, istuw i istuw. N’imil’l’ ei vorožit i n’ikunn ei ajeld. Miwn šižrell tr’i goda ei kävel’l’yn poigrais’k. Ei nowššun, ei l’ähten? No ei käw, istuw. A šid’ i rubei, ment’iiji mis’t hin rubei. I lapš ka l’äz’iw, tož i šižreild l’äz’i läz’i lapši, hin taskaičičči taskaičičči. Mat’uugnall ol’ akk, voržeik, i hin mis’s’ l’iänöw ka mežall, puašn’all šiäl’ händ l’ečči. S’orovno hin ka i s’eičas on l’äz’ijä, i oldih vain yhet’ jo nahkzet! Ka. Min akka šanow di kaikk šina. A täš n’i vračoi n’imid ei ollun. A mint’än lapši ka viikon toko kävel’emäh ei l’ähe? En t’iiji min tokku, pahoin kačottih. A miän šižrell ol’ kuwž per’ehešš, ol’ muatk, i n’än’ ol’i. A mid oldih hy? Muatk muatk ol’ pah. Tok poigrais’an jättäw ka yks’in, a hin it’köw muštnow. Ruavoll l’ähtitäh, šilloin vet e jollun viäl’ kolhozu, šid l’in’ kolhoz. Kyl’äšš el’ettih viäl’. Ken hyviin kaččo, žel’l’ i kävel’dih lapšet, i väl’in. A kel’l’, n’iin kačottih n’iin i oldih, ei kävel’d ed mid že buit’e uroda, to käwl’öw d ei pagiz’e. Ka ol’. Vet’ n’yt’t’en kačah altetah žiw pais’s’. A šilloin tr’i god ei pais’un čyt’. Akk ei pagiz’, i muamoll ei koož, tulow imettäw di l’ähtöw. Ruadua nagole pid’i? Kan’ešn, ruavoll. A ka viäl’ yhel’l’ ol’i Miškä täm, Pol’k Topčun ol’ miwl sus’id, tož šanow: «Ja pr’idu tulen ruavold, kuin panen lapšen, n’iin i on». Muatkoh ol’ toož, e jollun pagz’iji. Šano «Kačhan, om mär’g, podolz’ii l’övtän di tuaš». Ka kuin oldih.