Texts
Return to review | Return to list
Siluanov Anton Germanovič
history
October 03, 2025 in 01:14 Ирина Сотникова
- changed the text
Anton Germanovič Siluanov om sündunu 12.sulakud 1963, Moskva, Sovetskijas Sojuzas) — venälaine politikmez', ekonomist. Venäman rahavaroiden ministr vodelpäi 2011, Venäman varumatomuden nevondišton ühtnik (vodelpäi 2011). Venäman valdmehišton aigsijaline pämez', Venäman rahavaroiden ministr vozil 2018 — 2020. Venäman nügüdläine valdkundaline 1.klassan nevonik (2008). Ekonomikan tedodoktor (2012). Anton Siluanov om sündnu 12.sulakud vodel 1963 Moskvas, tedomahtoižiden finansistoiden German Mihailovič da Janina Nikolajevna Siluanovoiden kanzas. Vodel 1985 Siluanov lopi Moskvan rahoitusen institutan, "rahavarad da pidenzoittud velg"-openduzerišton. Voden 1985 elokuspäi voden 1987 keväz'kuhusai — ekonomist "Giproribas", RSFSRan rahavaroiden ministerstvan vanhemb ekonomist. Voden 1987 keväz'kuspäi voden 1989 semendkuhusai oli voinslužbal Sovetskijas armijas. Voden 1989 semendkuspäi voden 1992 vilukuhusai — päekonomist, 1.kategorijan ekonomist, päekonomist, alaerišton aigsijaline pämez', RSFSRan rahavaroiden ministerstvan konsult. Uhokus vodel 1992 — Venäman ekonomikan da rahavaroiden ministerstvan erišton aigsijaline pämez'. Voden 1992 uhokuspäi voden 1997 redukuhusai Siluanov — rahavaroiden ohjandusen erišton aigsijaline pämez', rahoituzerišton aigsijaline ohjandai — erišton pämez', Venäman rahavaroiden ministerstvan rahoituzerišton aigsijaline pämez', kuna hän tuli radole tatan abul. Vodel 1994 Siluanov polesti dissertacijan, miše tehtas ekonomikan tedokandidataks, dissertacijan temaks valiči "Valdkundan b'udžetpolitik möndkosketusiden kehitoitandan oloiš: Venäman ozutesel". Voden 1997 redukuspäi voden 2003 heinkuhusai — mikroekonomižen politikan erišton da Venäman rahavaroiden ministerstvan bankradon pämez'. Voden 2001 keväz'kun 22.päiväspäi — Venäman rahavaroiden ministerstvan komissijan ühtnik. Voden 2003 heinkuspäi voden 2004 semendkuhusai — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2004 semendkuspäi voden 2005 tal'vkun 12.päivähasai — Venäman rahavaroiden ministerstvan rahakosketusiden erišton pämez'. Voden 2005 tal'vkun 12.päiväspäi — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2011 sügüz'kun 27.päiväspäi — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2011 tal'vkun 16.päiväspäi Siluanov om Venäman rahavaroiden ministr i Venäman varumatomuden nevondišton ühtnik. Vodel 2012 Siluanov polesti dissertacijan i tegihe ekonomikan tedodoktoraks, temaks valiči "Rahakosketused federalizman kehitoitusen oloiš Venämal". Oficialižed vastustajad — ekonomikan tedodoktor, professor Abel Aganbeg'an, ekonomikan tedodoktor Sergei Sinel'nikov-Muril'ov i ekonomikan tedodoktor, professor L'udmila Likova. Päorganizacii — Korged ekonomikan škol. Voden 2013 vilukuspäi — Rahoitusen universitetan, mitte om Venäman valdmehišton ohjandusel, raha-ekonomižen tedokundan dekan. Vilukus vodel 2015 Venäman valdmehišt pani Siluanovad "Sberbankan " tarkištelendnevondišton ühtnikan radsijale. Uhokus vodel 2016 hän läksi "Jedinaja Rossia"-partijan korktas nevondištospäi (oli sen ühtnikan vodelpäi 2012). Sulakus vodel 2017 Siluanov tegihe VTB-bankan tarkištelendnevondišton pämeheks. 18.semendkud vodel 2018 Venäman prezidentan Vladimir Putinan käskön mödhe Siluanov tegihe Venäman valdmehišton ezmäižeks aigsijaližeks pämeheks — Venäman rahavaroiden ministraks. Konz Dmitrii Medvedevan toine valdmehišt jäti radsijan vilukus vodel 2020 Siluanov jäti ezmäižen aigsijaližen pämehen radsijan, no jatkui rata rahavaroiden ministran. 14.semendkud vodel 2024 Siluanov tegihe Venäman rahavaroiden ministraks, necil-žo päiväl Venäman Preziden allekirjuti käskön hänen panendas. 15.semendkud vodel 2025 Venäman Prezidentan käskön mödhe Siluanov om pandud Venäman tedoakademijan (ven.)vep. holenpidändan nevondištoho Vodel 2018 Siluanov oli ühten üks'hengišpäi, ken tahtoi pästta radho zakonan pensiimehiden igän surendandas Venämal. Nece pätuz ei tulend mel'he äjile ristituile, hö meletiba, miše tahtoitas pästta zakon eloho peitos Mail'man čempionatan sün taguiči. Siluanov sanui, miše reforman zavodind i Mail'man čempionat jaugmäčun mödhe oma ühtel aigal ani muite, miše pensiireforaman polhe levedas diskutiruidas, a möhemba zavodihe rahvahan vastustused reformad vaste. Oldes Venäman rahavaroiden ministran, Siluanov om päarvostelii i hän azoteleb projektan Moskva-Kazan'-pigaraudten tegendan mödhe. Sulakus vodel 2019 Siluanov tariči panda školprogrammaha kursan ičeze biznesan tegendan mödhe. Vodel 2019 Siluanov pučihe VTB-bankan pämehen Andrei Kostinan taričendaspäi alenzoitta nalogoid venälaižiden täht, kel oma pen' rahatulo, a mugažo penen da keskbiznesan täht. Vodel 2020 Siluanov nimiti radon nalogmaksuid Venämal korktoikš. Zakonan mödhe radonandajale Venämal pidab maksta radnikas kaičuzmaksoid, nece om 30 % paukaspäi,. 22 % mäneb Venäman pensiifondaha, 5,1 % — tervhuz'kaičuzmaksuihe, 2,9 % — socialižehe kaičuzmaksuihe. Völ 13 % ristitun rahatulon nalogad heittas radnikan paukaspäi. Mugoižiden suriden nalogoiden taguiči Venämal peittud pauk rados om vaiše ekonomikan rahatulon 13 %. Nalogoiden stavk radole Venämal om kaikid korktemb mail'mas, se om 36,6 % kommercižišpäi radišton ližarahoišpäi. Rindatuzoppindad ozutiba, miše Kazahstanas nalogoiden stavk radole om vaiše 10,1 %, Amerikas — 9,8 %, Kanadas — 12,7 %, Germanias — 21,5 %, Velikobritanias — 12 %. Venäman valdmehišt ei hökkähta alenzoitta nalogoid, sikš ku om varu mureta Venäman b'udžetad i tulijas aigas voib tehtas rahoiden mairiž Venäman pensiifondas, sel'genzoiti rahavaroiden ministr Siluanov. Tat — German Mihailovič Siluanov (om sündnu 25.02.1937), vodel 1961 lopi Venäman ekonomikan universitetan G.V.Plehanovan nimel, "Rahavarad"-tedikundan, openduzvozil oli tedokundan komsomol'skijan organizacijan aigsijaližen sekretarin. German oli ühten koumespäi pästnikaspäi, kudambid institutan lopindan jäl'ghe jättihe Moskvaha, oigetihe radmaha Sovetskijan Sojuzan valdkundan varumatomuden komitetha. Sigä hän radoi vähäižen, i tedokundan dekanan Raisa Gužkovan abul putui radole Sovetskijan Sojuzan rahavaroiden ministerstvaha, kus radoi hänen mužikan Ivan Gužkovan ohjandusel. Oli komsomil'skijan aktivistan, oli seinlehtesen toimišton ühtnikan Rahavaroiden ministerstvas. Vodeks 1991 tegihe RSFSRan rahavaroiden ministerstvan erišton pämeheks, vodel 1996 oli Venäman rahavaroiden ministerstvan velgan da rahan pörundan erišton aigsijaližen pämehen, vodel 1996 läksi pensijale. Teravas nece erišt sauptihe i avaitihe uz' mikroekonomikan da bankoiden erišt, mittušt ohjaškanzi Anton Siluanov. Mam — Janina Nikolajevna Siluanova (om sündnu 20.vilukud 1936), radoi "Rahavarad da statistik"-painištos, jäl'ges oli Venäman rahavaroiden ministerstvan Valdkundaližen universitetan toimišterišton radnikan. Anton Siluanoval om vel'l' Vsevolod (om sündnu 18.uhokud 1976), hän mugažo radab Venäman rahavaroiden ministerstvas. Om nainu, no vodel 2016 tedod hänen akas kadoiba rahatulon deklaracijaspäi. Poig Gleb (om sündnu vodel 1999), üläopenik Rahoitusen universitetas Venäman valdmehišton ohjandusel, noriden politikmehiden školan pästnik, baiker. Poig Aleksei. Vodelpäi 2023 — "Aeroflot"-aviakompanijan regionaližen kehitoitusen erišton pämez'. Anton Siluanov navedib ajada motocikloil, hänele om mel'he vedenaluine mectuz, keradab gramplastinkoid. Pagižeb germanian kelel.
October 03, 2025 in 01:13 Ирина Сотникова
- created the text
- created the text translation
- created the text: Anton Germanovič Siluanov om sündunu 12.sulakud 1963, Moskva, Sovetskijas Sojuzas) — venälaine politikmez', ekonomist. Venäman rahavaroiden ministr vodelpäi 2011, Venäman varumatomuden nevondišton ühtnik (vodelpäi 2011). Venäman valdmehišton aigsijaline pämez', Venäman rahavaroiden ministr vozil 2018 — 2020. Venäman nügüdläine valdkundaline 1.klassan nevonik (2008). Ekonomikan tedodoktor (2012). Anton Siluanov om sündnu 12.sulakud vodel 1963 Moskvas, tedomahtoižiden finansistoiden German Mihailovič da Janina Nikolajevna Siluanovoiden kanzas. Vodel 1985 Siluanov lopi Moskvan rahoitusen institutan, "rahavarad da pidenzoittud velg"-openduzerišton. Voden 1985 elokuspäi voden 1987 keväz'kuhusai — ekonomist "Giproribas", RSFSRan rahavaroiden ministerstvan vanhemb ekonomist. Voden 1987 keväz'kuspäi voden 1989 semendkuhusai oli voinslužbal Sovetskijas armijas. Voden 1989 semendkuspäi voden 1992 vilukuhusai — päekonomist, 1.kategorijan ekonomist, päekonomist, alaerišton aigsijaline pämez', RSFSRan rahavaroiden ministerstvan konsult. Uhokus vodel 1992 — Venäman ekonomikan da rahavaroiden ministerstvan erišton aigsijaline pämez'. Voden 1992 uhokuspäi voden 1997 redukuhusai Siluanov — rahavaroiden ohjandusen erišton aigsijaline pämez', rahoituzerišton aigsijaline ohjandai — erišton pämez', Venäman rahavaroiden ministerstvan rahoituzerišton aigsijaline pämez', kuna hän tuli radole tatan abul. Vodel 1994 Siluanov polesti dissertacijan, miše tehtas ekonomikan tedokandidataks, dissertacijan temaks valiči "Valdkundan b'udžetpolitik möndkosketusiden kehitoitandan oloiš: Venäman ozutesel". Voden 1997 redukuspäi voden 2003 heinkuhusai — mikroekonomižen politikan erišton da Venäman rahavaroiden ministerstvan bankradon pämez'. Voden 2001 keväz'kun 22.päiväspäi — Venäman rahavaroiden ministerstvan komissijan ühtnik. Voden 2003 heinkuspäi voden 2004 semendkuhusai — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2004 semendkuspäi voden 2005 tal'vkun 12.päivähasai — Venäman rahavaroiden ministerstvan rahakosketusiden erišton pämez'. Voden 2005 tal'vkun 12.päiväspäi — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2011 sügüz'kun 27.päiväspäi — Venäman rahavaroiden aigsijaline ministr. Voden 2011 tal'vkun 16.päiväspäi Siluanov om Venäman rahavaroiden ministr i Venäman varumatomuden nevondišton ühtnik. Vodel 2012 Siluanov polesti dissertacijan i tegihe ekonomikan tedodoktoraks, temaks valiči "Rahakosketused federalizman kehitoitusen oloiš Venämal". Oficialižed vastustajad — ekonomikan tedodoktor, professor Abel Aganbeg'an, ekonomikan tedodoktor Sergei Sinel'nikov-Muril'ov i ekonomikan tedodoktor, professor L'udmila Likova. Päorganizacii — Korged ekonomikan škol. Voden 2013 vilukuspäi — Rahoitusen universitetan, mitte om Venäman valdmehišton ohjandusel, raha-ekonomižen tedokundan dekan. Vilukus vodel 2015 Venäman valdmehišt pani Siluanovad "Sberbankan " tarkištelendnevondišton ühtnikan radsijale. Uhokus vodel 2016 hän läksi "Jedinaja Rossia"-partijan korktas nevondištospäi (oli sen ühtnikan vodelpäi 2012). Sulakus vodel 2017 Siluanov tegihe VTB-bankan tarkištelendnevondišton pämeheks. 18.semendkud vodel 2018 Venäman prezidentan Vladimir Putinan käskön mödhe Siluanov tegihe Venäman valdmehišton ezmäižeks aigsijaližeks pämeheks — Venäman rahavaroiden ministraks. Konz Dmitrii Medvedevan toine valdmehišt jäti radsijan vilukus vodel 2020 Siluanov jäti ezmäižen aigsijaližen pämehen radsijan, no jatkui rata rahavaroiden ministran. 14.semendkud vodel 2024 Siluanov tegihe Venäman rahavaroiden ministraks, necil-žo päiväl Venäman Preziden allekirjuti käskön hänen panendas. 15.semendkud vodel 2025 Venäman Prezidentan käskön mödhe Siluanov om pandud Venäman tedoakademijan (ven.)vep. holenpidändan nevondištoho Vodel 2018 Siluanov oli ühten üks'hengišpäi, ken tahtoi pästta radho zakonan pensiimehiden igän surendandas Venämal. Nece pätuz ei tulend mel'he äjile ristituile, hö meletiba, miše tahtoitas pästta zakon eloho peitos Mail'man čempionatan sün taguiči. Siluanov sanui, miše reforman zavodind i Mail'man čempionat jaugmäčun mödhe oma ühtel aigal ani muite, miše pensiireforaman polhe levedas diskutiruidas, a möhemba zavodihe rahvahan vastustused reformad vaste. Oldes Venäman rahavaroiden ministran, Siluanov om päarvostelii i hän azoteleb projektan Moskva-Kazan'-pigaraudten tegendan mödhe. Sulakus vodel 2019 Siluanov tariči panda školprogrammaha kursan ičeze biznesan tegendan mödhe. Vodel 2019 Siluanov pučihe VTB-bankan pämehen Andrei Kostinan taričendaspäi alenzoitta nalogoid venälaižiden täht, kel oma pen' rahatulo, a mugažo penen da keskbiznesan täht. Vodel 2020 Siluanov nimiti radon nalogmaksuid Venämal korktoikš. Zakonan mödhe radonandajale Venämal pidab maksta radnikas kaičuzmaksoid, nece om 30 % paukaspäi, 22 % mäneb Venäman pensiifondaha, 5,1 % — tervhuz'kaičuzmaksuihe, 2,9 % — socialižehe kaičuzmaksuihe. Völ 13 % ristitun rahatulon nalogad heittas radnikan paukaspäi. Mugoižiden suriden nalogoiden taguiči Venämal peittud pauk rados om vaiše ekonomikan rahatulon 13 %. Nalogoiden stavk radole Venämal om kaikid korktemb mail'mas, se om 36,6 % kommercižišpäi radišton ližarahoišpäi. Rindatuzoppindad ozutiba, miše Kazahstanas nalogoiden stavk radole om vaiše 10,1 %, Amerikas — 9,8 %, Kanadas — 12,7 %, Germanias — 21,5 %, Velikobritanias — 12 %. Venäman valdmehišt ei hökkähta alenzoitta nalogoid, sikš ku om varu mureta Venäman b'udžetad i tulijas aigas voib tehtas rahoiden mairiž Venäman pensiifondas, sel'genzoiti rahavaroiden ministr Siluanov. Tat — German Mihailovič Siluanov (om sündnu 25.02.1937), vodel 1961 lopi Venäman ekonomikan universitetan G.V.Plehanovan nimel, "Rahavarad"-tedikundan, openduzvozil oli tedokundan komsomol'skijan organizacijan aigsijaližen sekretarin. German oli ühten koumespäi pästnikaspäi, kudambid institutan lopindan jäl'ghe jättihe Moskvaha, oigetihe radmaha Sovetskijan Sojuzan valdkundan varumatomuden komitetha. Sigä hän radoi vähäižen, i tedokundan dekanan Raisa Gužkovan abul putui radole Sovetskijan Sojuzan rahavaroiden ministerstvaha, kus radoi hänen mužikan Ivan Gužkovan ohjandusel. Oli komsomil'skijan aktivistan, oli seinlehtesen toimišton ühtnikan Rahavaroiden ministerstvas. Vodeks 1991 tegihe RSFSRan rahavaroiden ministerstvan erišton pämeheks, vodel 1996 oli Venäman rahavaroiden ministerstvan velgan da rahan pörundan erišton aigsijaližen pämehen, vodel 1996 läksi pensijale. Teravas nece erišt sauptihe i avaitihe uz' mikroekonomikan da bankoiden erišt, mittušt ohjaškanzi Anton Siluanov. Mam — Janina Nikolajevna Siluanova (om sündnu 20.vilukud 1936), radoi "Rahavarad da statistik"-painištos, jäl'ges oli Venäman rahavaroiden ministerstvan Valdkundaližen universitetan toimišterišton radnikan. Anton Siluanoval om vel'l' Vsevolod (om sündnu 18.uhokud 1976), hän mugažo radab Venäman rahavaroiden ministerstvas. Om nainu, no vodel 2016 tedod hänen akas kadoiba rahatulon deklaracijaspäi. Poig Gleb (om sündnu vodel 1999), üläopenik Rahoitusen universitetas Venäman valdmehišton ohjandusel, noriden politikmehiden školan pästnik, baiker. Poig Aleksei. Vodelpäi 2023 — "Aeroflot"-aviakompanijan regionaližen kehitoitusen erišton pämez'. Anton Siluanov navedib ajada motocikloil, hänele om mel'he vedenaluine mectuz, keradab gramplastinkoid. Pagižeb germanian kelel.