VepKar :: Texts

Texts

Lexico-grammatical search | Create a new | ? Help

Advanced Search ↓

ä

ä

ä

by

records
Simple Search ↑

1 324 records were found.

No Dialect corpus genre Title Sentences
1 New written Veps
 Journalistic texts Popova Irina . Ozakaz statj. Kut olen tedištanu ičein ezitatoiš
  1. Konz oled nor’, sinai om toižid melentartusid, i vaiše oldes aigvoččen zavodid meletada ičeiž juriš.
  1. Mö lodaiškanzim hänenke da tedištim, miše meil om ühthižid jurid Šoutjärvespäi (Il’inskaja-küläspäi), ühthine praprapradedoi Andrei Jevdokimovič Popov (sünd.
  1. Svetlana om amu oppinu ičeze sugun istorijad, hän abuti¦-ki minei löuta tedoid meiden ezitatoiš.
  1. Om žal’, miše ičeze velles, meiden rodnijas dedoiš, lehtikos oli kirjutadud ani vähän.
  1. Vastusen jäl’ghe starinoičim kaikes meiden sestrijoile – meid om jänu vaiše kuz’ mest kacmata sihe, miše baboil da dedoil oli ühtes 14 vunukad.
  1. Om jänu völ äi tundmatomid tedoid meiden ezitatoiden polhe.
  1. Olem ihastusiš: nügüd’ meil om vel’l’ i mö kaik tahtoim kosketadas toine toiženke.
  1. Om taht, miše meiden lapsed da vunukad mugažo tedaižiba ičeze jurid da muštaižiba niiš, miše hö ei keradaižigoi muruišpäi meiden perehen istorijad.
2 New written Veps
 Journalistic texts Švecova Darja . Korgi - pen' paimenkoir
  1. Korgi om čudokaz koiran rod melentartuižen istorijanke.
  1. Korgin sündundan legend
    Korgin kodima om Anglia, Uel’s.
  1. Pened koirad oliba kuti hebod, sikš nügüd’-ki korgil om muza läip sel’gäs.
  1. Om toine-ki sarnaline istorii, kus starinoitas, miše lapsed käveltes mecas löuziba koiran pus, otiba kodihe, a vanhembilpäi tedištiba, miše nene koirad oma noididen abunikad.
  1. Tedokacund korgin sündundaha
    Nece om üks’ amuižiš koiran roduišpäi, sikš korgin sündundas om äi legendoid.
  1. Sen aigan kirjutesiš om tedoid, miše nece rod tehtihe lehmiden paimnen abuks.
  1. Om melentartušt, miše koiran rod oli lujas kalliž kodimal.
  1. Sil-žo aigal om tedoid, miše korgiden sündund oli toižiš roduišpäi – skandinavian koirišpäi, miččid vediba Uel’saha vikingad.
  1. Paksus niiden irdnägo om kuviš, vestatusiš da toižiš tehmusiš.
  1. Kacmata sihe, miše korgin sündund ei ole sel’ged, nece pen’ da čoma koir om lujas hüvä sebranik lapsile da aigvoččile ristituile nügüdehesai.
3 New written Veps
 Journalistic texts Darja Hil’. Mikš mö nägem unid?
  1. Ero om siš, kut mušton mehanizmad radaba erazvuiččil ristituil (mušt om unikaline kaikuččel meišpäi).
  1. Jäl’gmäižen astusen uned oma tobjimalaz pit’käd da čudokahad, melentartuiženke süžetanke, a toižil astusil nene paksus om sidotud männuden päivän aigtegoihe da oma lühüdambad i tuskikahambad.
  1. Heredan unen astuz om kaikid pidemb läz homendest.
  1. Unil om znamoičend
    Tedomehiden melen mödhe, mö nägem unid, sikš miše niiden abul tegese sur’ rad meiden mahtištonke, mel’kuvidenke da tundmusidenke.
  1. Veresed tedod siš, mi om tehnus päivän aigan, lähteba aivoihe, kus niidenke tegese rad.
  1. Sid’ tedod ühtneba kogonaižehe elon mahtištoho, mitte om kaitud muštos.
  1. Ku todesižes elos om tehnus mi-se hond, ka uniš nece huba aigtego voib kätas sel’getomaks da pöl’gästoitajaks starinaks.
  1. Uni om lekar’ da opendai
    Uned tugedaba meiden melentervhut, a mugažo abutaba vahvištoitta päivän aigan sadud tedod i paremboičeba erazvuiččid mahtoid.
  1. Tedomehed meletaba, miše se om hüvä da tarbhaine azj: muga meiden melentervhuz’ radab satatesenke.
  1. "Aig tervehtoitab" – nece muštatiž om tervehtoitajas unes.
  1. Miše opetas nähmaha sel’ktoid unid, tariž napernas da hätken harjoiteldas: om jüged heraštoitta mel’t siloi, konz se magadab vahval unel.
  1. Uniden sel’genzoituz
    Uniden znamoičend om sidä suremb, mi paksumba mö naprim sel’genzoitta niid.
  1. Miše todeks el’geta ičeze unid, tariž mahtta oikti sel’genzoitta niid, sikš miše uni om palakaz mozaik, kus lozgom segoituba mel’ da tedmatomuz.
  1. Uned om kudotud metaforišpäi, kaikutte miččišpäi om ani jüged.
  1. Pit’käd uned palakahan süžetanke om saudud meiden mel’t holdutoitajiš azjoišpäi.
  1. Om hüvä meletada unid: midä ned tahtoiba sanuda sinei?
  1. Ku eraz uni toštase äi kerdoid, ka nece znamoičeb, miše om problem, miččehe tariž kingitada homaičuz.
  1. Konz johtutad unen süžetan, ala avaida sil’mäd – meleta siš, mi om jänu sinun muštho.
4 New written Veps
 Folklore texts Tale Aleksejeva Maria . Lehm-sebranik
  1. Nece om jäl’gmäine sarnoišpäi, miččen minä kulin minun baboilpäi.
  1. – Nece om meiden uz’ živat.
  1. Pidab meletada, miččen nimen mö andam hänele, se om neičukaine, – andoi vastusen baboi.
  1. Mašoi zavodi silitada vazaižen da nägišti, miše se kaik om muzav, vaiše üks’ vauged leimuine om vacas.
  1. – Baboi, da se-žo om Öine, kaik om pimed kuti ö!
5 New written Veps
 Journalistic texts Švecova Darja . Taidehmatk vepsläižidennoks
  1. Pohjoižvepsläižed" - projektad, mitte om omištadud Änižröunan vepsläižile külile – Šoutjärvele, Kalagele, Šokšule da toižile.
  1. Ved’, ühten versijan mödhe, Šoutjärv’-nimi-ki om sidotud veneheze.
  1. Jurii Ivanovič om vepsläine.
  1. Projektan aigan tehtas äi erazvuiččid azjtegoid, miččed om oigetud vepsän kul’turan popul’arizoitandaha.
6 New written Veps
 Journalistic texts P’otr Vasiljev. Oikumenan röunal. Vepsläine plener – 2024
  1. Sigä sädajad radnikad vasttaba sijaline mecnik Boris Maksimov da Venäman parahim sil’mlekar’ Irina Kovalevskaja, kudambal mugažo om Ojatin vepsläižiden iurid.
  1. Kirjutai, painai da toimitai Viktoria Šervud jagoihe ičeze tundmusil: "P’otr Vasil’ev om meiden satai neche noidesižehe miruhu.
  1. Hän om tradicijoiden da veroiden tedai, kodi-istorijan tundii, kirjutai da kinotarinoičii, kudambad voib kundelta časuil.
  1. Edemba meil oli matk "Lemboho" – nece om usad’b Sarozerojärven randal.
  1. Nece sija om todesine hengenlibutandan purde sädajiden ristituiden täht.
  1. Andrei Kivinov om jo ližadanu ičeze udehe kinotarinaha P’otran starinan noididen küläs – Noidolas, a mugažo lendajiš küiš da sarnaližiš händikahiš.
  1. Tehtes "Vepsläine plener" aigtegon ühthevedoid Irina Holmova sanui:
    "Japonialaižiš školiš om mugoine predmet: om tariž časun kacta londusehe, miše oppida nähmaha todesišt čomut...
7 New written Veps
 Journalistic texts Aleksejeva Maria . Pereh, miččes eläb armastuz
  1. Om melentartušt, miše vepsän keles om kaks’ sanad ühten znamoičendanke: "kanz" i "pereh".
  1. Hän om sündunu čomas penes vepsläižes Toižeg-küläs.
  1. Sigä-žo om sündunu minun dedoi-ki, Leonid Kuz’mič Kočerin.
  1. Perehes om koume poigad: Aleksandr, Jurii da Aleksei.
  1. Aleksandral om Jelenaak da kaks’ tütärt – Jekaterina i Darja.
  1. Jurijan kanz om sur’: Ol’ga-ak da poigad Sergei, Art’om i Jurii.
  1. Aleksejal (minun bat’al) om Nataliaak da kaks’ tütärt – Arina i minä, Maria.
  1. Baboinno da dedoinno mänetadud aig om läm’ da čoma.
  1. Kaiked pravunukoid om jo viž: Nast’a, Timoša, Jegorik, Matvei da Aleksandra – i nece ei ole lop!
  1. Minai-ki om uništuz, miše meiden lapsed mäneškandeba baboin da dedoin adivoihe.
  1. Meletan, miše kaikile nece om hüvä ozutez siš, miččen pidab olda perehele.
8 New written Veps
 Journalistic texts Kosthine Anna . Planuitihe matkad tulijaks aigaks
  1. Projektan päpartn’or om "Kiži"-muzei.
  1. "FUMM"-projektan pätegend om ühtenzoitta suomalaiž-ugrilaižen norišton ezitajid da meiden man aktivistoid i ezinikoid.
  1. Projektan tegemižen aigan om tärged süvenzoitta ühtnikoid ičeladuižehe rahvahiden kul’turümbrištoho, a mugažo kehitoitta opendajiden mahtoid.
  1. Sulakuspäi heinkuhusai projektan pämez’ da tetab kundaline radnik Anna Anhimova, kudamb om vepsläine, vastsihe opendajidenke erazvuiččiš Venäman regionoišpäi.
  1. Ani tombai Kiži-sarel om lopnus "Rahvahan škol" -openduzsessii, mitte jatksi nedalin da mičcehe ühtni 12 mest kudespäi Venäman suomalaiž-ugrilaižies regionaspäi.
  1. "Rahvahan školan" pätegend om antta ühtnikoile voimuz starinoita ičeze idejoiš da projektoiš, miččed abutaba norištole enamba kehitoitta suomalaiž-ugrilašt mirud.
  1. Mugažo hö mujiba "Kižin lent" (siš om koume kerdad enamb kalad) da "Kižin hormheinčajud".
  1. Spasiboičem "Kiži"-muzejan pämest Jelena Viktorovna Bogdanovad siš, miše hän om tugedanu "Rahvahan školan" idejan, da kaikid muzejan radnikoid abus i openduzsessijan ühtnikoiden lämäs vasthaotandas.
  1. "Rahvahan škol" -openduzsessii om tehtud "FUMM.
9 New written Veps
 Journalistic texts Nadežda Petrova. Uz’ abunik kelen opendamižes
  1. Nügüd’ om mugoine aig, konz ristitud surel tahtol iče opendaba kelid.
  1. Sen täht om äi erazvuiččid voimusid.
  1. Muga om vepsän keleski.
  1. Radjoukule, kudamb vaumištab trenažorad, om lujas melentartušt sada nevondoid da arvostelusid openikoišpäi.
  1. Nügüd’ om jo vaumištadud nel’l’ temad i edemba linneb völ kuz’.
  1. Statistikan mödhe, trenažoran ühtnikoile om melentartušt tehta kvizoid vepsän kelel, kundelta paginurokoid, tehta harjoitusid, miččiš pidab midä-ni kerata, ühtenzoitta, ozaita da käta.
  1. Ozutesikš, kaikid norembale openikale om seičeme vot, a kaikid vanhembale – 80 vot.
  1. Meile om lujas mel’he, miše vepsän kel’t trenažoran adul opendaba mehed, kudambad ei olgoi vepsläižed, no heile om melentartušt opeta meiden kel’t, tundištadas vepsän kul’turanke.
  1. Nügüd’ om kezaaig i äjad ristitud oma kezalebul, no openikoiden lugu om sur’.
10 New written Veps
 Journalistic texts Tradicijad ei vanhtugoi
  1. Minei om mel’he, miše norišt surel tahtol ühtneb praznikaha, sille tuleskeleba kogonaižil perehil.
  1. Praznik om lujas čoma, sur’ spasib siš Kul’turpertin radnikoile da külän administracijale.
  1. Mugažo Šokš-posad om tetab pajanikoil, erased kudambišpäi nügüd’ pajataba "Randaine"-ansambl’as.
The site was created by the staff of the Karelian Research Center of the Russian Academy of Sciences
You can freely use the materials of our site and share them, most importantly - indicate authorship and a link to our resource.
More about the CC BY 4.0 license
© VepKar. Open corpus of Veps and Karelian languages