| 1391 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
Muasl’enča
|
-
Meil’ä oldihii n’iin, ka miän kül’äššä, Korn’uagovašša ol’i s’er’oda, a toizešša kül’äššä čet’ver’g, kel’l’ä pjatn’ica, kel’l’ä subota.
-
T’imoškinašša ka i ol’i vain subota.
-
Müö t’iijämmä što meil’ä s’erodana ol’i, T’imoškina t’iijettii, meil’ä šuovatta.
-
Kačotah, da t’iijät, večorkat oldih da gul’ankat, n’in ol’i kaččojua puol’eh per’t’ih šuaten heid’ä.
-
A eiz’is’t’äh, miän aigah n’in ol’i, sobričtah, da kel’l’ä br’ihalla pid’äw kumban’e t’üt’t’ö, s’en i ottaw, s’enke i istuw.
|
| 1392 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
Kaški
|
-
Šiid’ä ol’i, čapuhat muoz’et, a n’iin že kun adra, vain hüö oldih, kohal’l’iz’et čorpat, ka n’äin.
-
N’ügün’e aštova, i müö luajima, mie muis’an, n’in t’ämä ol’i aštova puuhin’e, t’ämä čapuha ol’i.
-
A män’ie ol’i kaški mečäl’l’ä!
|
| 1393 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
Hiil’ihawda i paja
|
-
Ol’i luajittu ka n’el’l’äuglan’e muon’e sruban’e, kaikki ümbär’i mualla zaval’ittu, vot.
-
Potom šin’n’e ol’i uus’an’e pikkaran’e, halguo pandii, potom t’ämän zapečuataidih, tulen šin’n’e laškiettih.
-
Pandii, ka ol’i značit sruuban’e ženžen korgehukkan’e, a uus’an’e luajittu s’iel’d’ä, s’iel’d’ä i pand’ih, potom t’ämän kiwgualawvalla zapečuataidih hän’en, što n’imis’t’ä vozduha ei ol’iis’.
-
Ol’i šiela gorna, ruattihe, kel’l’ä mid’ä pid’i, kem män’i hevos’t’a rawvottamah šügüžül’l’ä, keviäl’l’ä pluuganke, pluugua kohendamah.
-
Kolot’ittih vos’em štuk, ol’i i šes’, üheššä randua on tr’i štuki i toizešša tr’i.
-
Vot skol’ko ol’i muoz’ie, jalgoida katattih.
-
Šepäl’l’ä, pajan’iekalla mid’ä viel’ä ol’i?
-
A ol’i šiel’ä t’ämä, kuin šiwla, meha, händä kačaičči, gornua puhu, hiil’i tämä palo, a rauda palavoidu.
-
Ewlun luotin, t’ämä ol’i ammuin luottimet, šiel’ä kooža jo adra ol’i, a n’üt oldih pluugat.
-
kartoškua okučaičiin, ol’i meil’ä viikon, ol’i meil’ä adra.
-
T’iän kül’äššä paja ol’i?
-
Ol’i, karun’e ol’i, hiil’ihawda oma ol’i, polti hiän iče.
|
| 1394 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
L’eikkavo
|
-
Štobi šängi ei r’evit’t’äis’ jalgoida, n’in ol’i miwla karuloida šuappaida, pid’iä, što jalgua ei n’äpis’t’äis’.
|
| 1395 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
Katkuamma l’ehešt’ä
|
-
A per’eh šuur’i n’in i, ka müö ol’ima, üheššä kun ol’i meil’ä četirnaccet, n’in bol’še päis’ät’ par tuomm, bol’še päis’ät par pid’i šiduo.
-
L’äks’i troppua müöt’en, kohti ka gos’t’ih, Sviiz’enjana, i puuttu, šanow, muiz’eh paikkah, äššen ol’i howkennun.
|
| 1396 |
Vesyegonsk
|
Dialectal texts |
|
Čirpipiiruat
|
-
A viel’ä ol’i n’in, šiel’ä viel’ä do nas, pedrungos’t’innat luad’ie, Pedrukši, en’n’ei hein’aigua, ka t’äh aigah, Pedrum gos’t’innat, a šiel’ä čir’pipiiruat n’in konža ka rovošta spruavičtah.
-
Ol’i l’emmikäš t’üt’t’ö, ked bohatat, i t’üt’t’ö uroda, a ol’i, parembua hän’d’ä ewle, bohatašša.
-
A köühäššä, ol’i i hüvä t’üt’t’ö, da olet i paha, iel’l’ä.
-
Mit’t’üöš aiga muon’e i moda, ol’ ol’, ol’i ed’ähäkkäl’i ka, n’in koož on vovs’o šuur’i gul’an’ja meil’ä, d’es’uatoin, to duuha.
|
| 1397 |
Tolmachi
|
Dialectal texts |
Narrative |
Lapšen vied’ih pahaččazet
(О пропаже ребенка)
|
-
- A Jormo ken tämä ol’i?
-
Hiän ol’i tytön poiga, lapši.
-
Hiän ol’i Kruasn’ičašta L’ihoslawl’an dorogalda.
-
Hiän meilä nogol’e stanuičči, jo ol’i hiän jo i vanha, vanhah šuat, nagol’e meilä toko yölöidä magual’i.
-
I ves’ma ol’i sruas’t’i kuwnnella, ei što vain.
-
Ol’i jo i vielä, šanow, keräwdynnyn, nagol’e ker’iälöw lašta, ka n’iin že muoz’ie prokl’anaduloida.
-
Ol’i meilä, šanow, kir’ikköh, šanow, andua, ei kolmeh vielä, a yhekšäh kir’ikköh obiedn’at.
|
| 1398 |
Tolmachi
|
Dialectal texts |
Narrative |
R’iähis’tä
(О грехах)
|
-
Rahvahalla n’iin ol’i moda, štobi kumarrella da šidä stolan taguah istuočie.
-
A tuatto noššattelow lapšet, kun ennen ol’i äijän lapšie, noššattaw da: aštukkua lapšet kir’ikköh, i vielä zawtr’en’n’alla pid’i i...
-
Jogo pruzn’iekka ol’i kal’l’is’.
-
Pruazn’iekkana, pyhäpiänä n’ikonža, nagol’e ol’i pruazn’iekka, jogo pyhäpäiviä pruaznuidih.
-
- A r’iähkä ol’i pyhänä šywvä?
-
O-o-o, en’n’ein vet n’ed’el’issä ol’i kakši päiviä, pyhityšpäiviä, kolmašpiänä ei annettu arreštuo, eigo maiduo, eigo l’iharokkua, ei što vain herua, i herua ei annettu šywvä, nagol’e pyhistä luajittih.
-
I nagol’e l’eibä ol’i tože, ves’ma jo l’eibiä piet’t’ih kallehena.
|
| 1399 |
Tolmachi
|
Dialectal texts |
Narrative |
Omahizet i sus’iedat
(Родственники и соседи)
|
-
Meilä ol’i rodu šuwr’i, d’iedo miän, pravod’iedo ol’i Leva-d’iedo, šidä ol’i Juakko-d’iedo žen jäl’geh, šidä ol’i Suava-d’iedo.
-
Suava-d’iedolla ol’i kolme poigua, vanhiin ol’i T’imo, toin’e ol’i Miikkula, kolmaš ol’i Puavila.
-
A T’imo-d’iädöllä ol’i kakši poigua: Ondr’ei da Iivana, Miikkul-d’iädöllä ol’i n’ellä poigua: Mikolai, Suava, Iiva, Ol’eksandra.
-
Puavila-d’iädöllä ol’i Iva-poiga, Ol’eksandra-poiga, Mikolai-poiga, Vas’a-poiga i kakši tytärdä: Nataša da Paro.
-
I ol’i tätän čikko Ol’on-täd’i šiin’e.
-
El’et’t’ih T’eppo-d’iädön, tože ol’i Paro-täd’i akkan’e.
-
Nu vot značit miän Kurgina, mie olen rodom Kurginalda, značit miän Kurgina ka tämänmuon’e ol’i kylä.
-
- A t’iän pereheššä kedä ol’i?
-
Miwn tuatolla Puavilalla ol’i poiga Iva, Ol’eksandra, Mikolai i Vas’a, šid’ tyttäret ka Natto da mie Paro.
-
Ivalla-vel’l’ellä ol’i, Dun’akši kučuttih naista, Ol’eksandralla Dar’ukši kučuttih, a Vas’alla ol’i Mar’u, vot, a čikko ol’i tyttönä kuol’i, značit hänellä ewlun n’ikedä.
-
Mikku-d’iädön pojilla: Mikolai-d’iädöllä ol’i Nataša-nain’e, Ivalla ol’i Ol’o, Ol’eksandran ol’i...
-
en muissa, kuin ol’i.
-
Suava-v’el’l’elä ol’i On’is’s’a.
-
Dvuirodnoilla vel’l’ellä: Ol’eksandra-vel’l’i, ol’i Marfa nain’e, poigua ol’i Jehimä da St’opa.
-
Miän vel’l’et tože ken midä: yks’i vel’l’i ol’i portnoikši opaštun, Mikolai, vopče po krest’janstvu, regie šivottih, luajittih, da ka ken midäigi, t’el’egöidä iče luajittih.
-
Heinäaigua, keššä ol’i enämbi ruadajua n’in na s’eno, tädä n’iittämäh käwd’ih, najomno šin’n’e ka käwd’ih za d’engi.
-
- T’eilä ol’i kirpiččazavoda.
|
| 1400 |
Tolmachi
|
Dialectal texts |
Narrative |
Omah kyläh nähen šanon
|
-
Tämä mua ol’i kahen kylän väl’issä, Krišen’ien da Dolguanovan, i molen kylät nagol’e izännyid’ih, yks’i izännyiččow i toin’e.
-
D’edolla ol’i äijä poigua, kahekšan poigua i kolme tytärdä.
-
Vanhembi poiga ol’i miwn tuatto, kučuttih Fekl’iks’i, toin’e poiga ol’i Iivana, kolmaš T’ero, n’elläš R’iigo, a viiješ...
-
Muada ol’i vähä, a meččiä ol’i enämbi, pid’i meččiä šordua.
-
Luajittih n’ellä pelduo, yks’i peldo ol’i Krišen’ieh päin očiin, toin’e Lykkyh päit’ očiin, kolmaš peldo ol’i Kolmodvorkoih päit’ očiin, n’elläš peldo Dolguanovah päit’ očiin.
-
Lykkyh päit’en pellošša, pellon peräššä ol’i ves’ma šuwri gora, šidä gorua kučuttih Maštan gorakši, miän d’iedot i šaneldih, što mintäh Maštan gorakši kučutah: el’iäs’s’eh ol’i l’itvan voina i miän randašša strojittih šillä goralla ves’ma korgien maštan kaččuos’s’a n’epr’ijuat’el’ua.
|
