VepKar :: Texts

Texts

Lexico-grammatical search | Create a new | ? Help

Advanced Search ↓

ä

ä

ä

by

records
Simple Search ↑

1 425 records were found.

No Dialect corpus genre Title Sentences
321 New written Veps
 Journalistic texts Children's folklore Jänišan pert’
  1. – Mitte hüvä pert’ om!
  1. Ken nece om?
  1. Kondi kuli-kuli da i läksi mecha: ken tedab, mitte živat om nečiš pertižes.
  1. Reboi astub pert’he, händal vitlitab, käredal änel kidastab:
    – Ken tägä om?
  1. Reboi kuli-kuli: ken tedab, mitte živat om nečiš pertižes.
  1. – Avoi, kukoi sebranik, – sanub jäniš, – minai om bed!
  1. Pigai om tal’v, a minun pertiš mitte-se živat ištub da mindai ei pästa.
322 New written Veps
 Journalistic texts Natalja Anhimova. Äi om hüvid da väha om armhid
  1. Hänen nimi om Anna Ivanovna Kottina.
  1. Hän om sündnu Kaleiges Ivan Trofimovičan da Maria Ivanovnan perehes.
  1. Völ vanhil ristitiil om muštos, mise Maria Ivanovna lujas čomin ombel’ sobad.
  1. Ken nece om?
  1. Kodiš om pereh, pened lapsed, elomišt.
  1. Mäni, mugoine hän om tabakaz ristit.
  1. Mugeitte hän om ristit, näggob, konz sina vai mitte-ni toine hänen openik mäneb ted möto, kaiken varastab, küzzub, kut oma azzjad.
  1. Kut äi hänel om openikoid…
  1. Ken-se nüguni om školan pämez’, ken-se muzejan pämez’, ken-se Šoutarven man pämez’, ken-se radab iceze sijal da teggob necen azzjan oikti.
  1. Miid om äi, hänen openikoid.
323 New written Veps
 Journalistic texts Irina Sotnikova. Toižeges mahttas gul’aida
  1. Maidnedalin jäl’gmäine päiv om kaikid veslemb.
  1. No teta necidä om üks’ azj, paremba om nähta kaiken ičeze sil’mil.
  1. Lapsiden tandrehen täht valitihe hüvä sija, se om edahan tespäi, sured vanhad pedajad kaičeba tulleišpäi.
  1. Täs om besedk, laučad, čibu i äi toižid ilotusid lapsiden täht.
  1. Se om kuti vastusiden sija eläjile, i meletan, hüvin kožub praznikoiden täht.
  1. A praznik kaiken om hüvä sü, miše nähtas sebranikoidenke da läheližidenke, pagišta heidenke.
324 New written Veps
 Journalistic texts Maria Filatova. Min polhe pajatab minun heng?
  1. Hänen täuz’ nimi om Gul’čehra.
  1. Äjad ristitud čududelesoiš: om-ik se tozi, miše Gul’čehra om vepsläine?
  1. Ka, se om tozi, i hän čomin pagižeb vepsäks da völ kirjutab runoid ičeze kodikelel.
  1. Hän om lujas hüvä emägaine, navedib adivoid, kudambid kaiken aigan om äjan hänen pertiš.
  1. Mitte külä om sinun kodima?
  1. Sigä minä openzimoi pagižmaha ičemoi kelel, sikš, voin sanuda, miše minun kodima om Ladv.
  1. Nece om parahim külä minei.
  1. Ladvas om äi tahoid, penikažid küližid – Ondrii-agj, Sepäd, Järvetaga i toižid.
  1. Voib sanuda, miše nece om sur’ külä, vaiše rahvast jäi lujas vähän.
  1. Järventaga om maman kodi, a Sepiš om tatan kodi.
  1. Nügüd’ necidä kulud časovn’ad ei ole, om tehtud uz’ čoma časovn’.
  1. Nece om meiden kanzan tradicii.
  1. Erased mamad da tatad käregandeba, miše jüged om lapsile, ei tarbiž opeta ičeze kel’t, täudub heile anglian kel’t opeta.
  1. No kaik-se om lapsid, kudambile nece om mel’he, i hö käveleba opendamha vepsän kel’t.
  1. No aig om männu.
  1. – Kut sinä meletad, mitte om vepsän kelen tulii aig?
  1. Hö ei mängoi siriči, ku nägeba, miše kelle-se om huba.
  1. Ei tarbiž pagišta poigan polhe, no tütär kaiken nouzeb, ku vanhemb ristit om rindal, a ved’ nored paksus ei antkoi tahod vanhoile ristituile.
  1. Minei, kut mamale, nece om mel’he.
  1. Om hüvid-ki runoid.
  1. Minei om mel’he, miše minun lapsed mahtaba rata ičeze käzil.
  1. – Kaikid kal’hemb, kaikid tobjemb mel’ om siš, miše hätkemba eližiba minun mam da tat, miše ei läžuižigoi, miše kaikil minun ičhižil oliži kaik čoma kanzoiš, rados.
  1. Sigä om jänu dikii vähän rahvast, ken mahtab pagišta ičeze kelel.
  1. Minai om varu, konz vanhembad ristitud koleba, ka jügedamb linneb kaita ičeze kel’t.
  1. Minä meletan, miše löuzin sen radon, mitte om minei mel’he.
  1. Tahtoin, miše lapsil, kudambid minä opendan, kaik oliži hüvä, muga, kut heile om mel’he.
  1. Nece om ezmäine azj minun täht.
  1. Tervhuz’ om mugažo ezmäižel sijal.
  1. Minä olen mam, a kaikuččele mamale kaikid tobjemb mel’, mitte venub hengel, nece om se, miše hänen lapsed oližiba tervhed da ozakahad.
  1. Paginad Gul’anke mö vedim öhösai, hänele om midä muštelta – hänen elos oli äi ozakahid azjoid, oli äi opalahid-ki päivid.
325 New written Veps
 Journalistic texts Maria Košeleva. Adivoiš saamelaižidenno
  1. vilukud Inarisijas, mitte om ani Suomen pohjoižel.
  1. Ei kaik konkursan vägestajad oma igähižiden rahvahiden ezitajad, kellese om muite melentartušt kehitoitta da tugeta rahvahiden kul’turad da kel’t.
  1. Üks’ neniš projektoišpäi om ”Nevond”- sebran projekt ”Rada melel, ei kelel”, miččen polhe tö voit lugeda necil lehtpolel.
  1. Sigä seminaran ühtnikad tedištiba parlamentan rados da siš, mitte om parlamentan rol’ saamelaižiden elos.
  1. Pidab sanuda, miše saamelaižiden mahtišt keliden da kul’turan kaičendas om lujas sur’ da se om hüvä ozutez toižile rahvahile.
  1. Om čoma, konz erazvuiččed rahvahad keradasoiš ühthe da voiba jagadas mahtištol, starinoita ičeze rahvahiden problemoiš, jügedusiš da hüviš-ki azjoiš.
326 New written Veps
 Journalistic texts Kaikam ičemoi jurid!
  1. Nügüd’ niiden lugu om jo enamb 30 mest.
  1. ”Kodijured”-paginkluban ohjandai om Svetlana Trifanova.
  1. Om mugoine tundmuz, kuti sinä putud laps’aigaha, konz oliba eläbad völ sinun baboid i dedoid, a vanhembad oliba nored.
  1. Paginkluban ühtnikad pagižiba Valentina Lebedevanke ičeze kodikelel, küzuiba hänel receptoiš, miččed om pandud kirjaha, iče jagoihe toine toiženke paštatesen tegemižen peitusil i starinoičiba toižiš vepsläižiš sömižiš.
  1. Kaikutte paginkluban ühtnik om sidä mel’t, miše pidab paksumba tehta mugomid vastusid, pagišta ičeze kelel ei vaiše vastusiden aigan, no kodiš-ki ičhižidenke.
  1. Voib olda, siloi mö voim kaita vepsän rahvahan kul’turad da kel’t, kaičem ičeze jurid, ved’ ei muite paginkluban nimi om ”Kodijured”.
327 New written Veps
 Journalistic texts Heini Rostkova. Miččen linneb školiden tulii aig?
  1. Opendajad varaidaba, miše filialoiden tegemine om huba azj, pigai niid linneb völ kebnemba saubata.
  1. Jevgenia Makarova, Opendajiden profsojuzan ohjandai, mugažo sanui, miše lapsile om paremba eläda kodiš, ei internatas.
  1. Lapsel om oiktuz eläda kodiš.
  1. Ümbri školas om kaik külän elo.
  1. Kalages om kus rata, om midä tehta.
  1. Saubata školad vai reorganizuida sidä ei sa ilma külän eläjiden mel’pidota, siš om kirjutadud opendusen zakonas.
  1. Školas om kül’m.
  1. I lapsiden päivkodiš om mugažo.
  1. Institutan Internet-lehtpolel om tedoid kaikiš sen azjtegoiš, mugažo sil voiba löuta metodižid nevondoid opendajile.
  1. Kaikuččel školal om ičeze kaceg effektivižen radon tegemižehe.
  1. I kaikuččen školan mahtišt om melentartuine.
  1. Neniden školiden keskes om Šoutjärven-ki škol.
  1. ”Necile suimale tuli 80% vanhembid, mi om harvaine azj meil”, – sanui školan varapämez’.
328 New written Veps
 Journalistic texts Pakaižukoiden adivoiš
  1. PAKAIŽUK
    Pakaižuk om venälaižen tal’ven ižand.
  1. Sigä om mugažo ”sarnoiden tehut” da ”čudoiden allei”, paja da karzin, kus kaitas vestatusid jäspäi, om sigä penikaine-ki živatoidenpark.
  1. Velikii Ust’ug-lidnas Pakaižukol om todesine počterišt, kuna lapsed kogonaižes Venämaspäi oigendaba ičeze kirjeižid.
  1. Mugažo Pakaižukol om ičeze gerb da flag.
  1. PAKKAINE
    Karjalas om ičeze tal’ven ižand.
  1. Hän om prihač.
  1. Sanutas, miše Pakkaine om sündunu tal’ven augotišes, ani reguzil, konz kupcoiden kanz pördihe kodihe jarmarkaspäi.
  1. Tal’ven augotišes Pakkaižen ”velled”, mugoižed-žo kuvahaižed, keradelihe Olonec-lidnaha voibištelmaha da todištoitmaha – ken heišpäi om todesine.
  1. Om hänel mugažo Kiš Tengrese-nimi.
  1. Hän om tal’ven ižand.
  1. Kiš Babai praznuičeb Ut Vot da türkilašt tal’vesišt praznikad, miččen nimi om Nardugan, ičeze pertiš ühtes Kar Kizi-tütrenke.
  1. HEL’ MUČI
    Ilosine čuvašialaine Hel’ Muči om üksjaine Venämal tal’ven ižand, kudamb iče tegeb rahvahaližid vändimid da mahtab väta niil.
  1. Mecižand, hänen nimi om Aršuri, jotab adivoid magukahal čajul zel’l’heinišpäi, Päč-tädi sötab magedoil pirgoil.
  1. JAMAL IRI
    Legendan mödhe Jamal Iri om sündunu ühten aigan tundranke da Pol’arižen Uralanke.
  1. Pohjoižen hüväd henged lahjoičiba Jamal Irile noidasižen vägen, sikš nece tal’ven ižand om mugažo šaman.
  1. Jamal Iril om kaiken kerdal noidasine posoh, mitte abutab ristituiden uništusile tulda eloho.
  1. Mugažo necil tal’ven ižandal om buben.
  1. ČISHAAN
    Jakutialaine Čishaan om mez’ da härg ühten aigan.
  1. Hänen päl om šapuk sarvideke.
  1. Ende pagištihe, miše nene oma mamontan sarved, sikš ku Jakutias om löutud äi mamontoiden jändusid.
  1. Mi vilumba om sä, se suremba Čishaanal oma sarved.
  1. Nügüd’ Čishaan ühtes ičeze vunukaiženke, kudamban nimi om Haarčaana, kogonaižen voden kaičeb tal’ved ičeze kodiš – jähižes mägionduses Oimäkon-küläs.
  1. SAGAAN UBUGUN
    Vanh hahkhibusine uk Sagaan Ubugun Bur’atiaspäi om mongoliankeližiden rahvahiden endevanh ”jumal”, kudamb mülüi buddalaižehe panteonaha.
  1. Sagaan Ubugun om igähuden, bohatoitusen da ozan jumal.
  1. Mugažo hän om mecživatoiden, erazvuiččiden hengiden, mägiden, man da veden ižand.
  1. Paiči sidä Sagaan Ubugun om buddalaižen Uden Voden – Sagaalgan – ižand.
  1. Sagaan Ubugunan kodi om todesine jurta, se sijadase Ulan-Ude-lidnan Zabaikaljen kodiröunan muzejas.
329 New written Veps
 Journalistic texts Valerii Sidorkin. Hän om meidenke
  1. Kaikid suremb niišpäi oli keskregionaline tedokonferencii, miččen nimi om ”Kirjišton avaruz’.
  1. Se om omištadud sille, kut kirjištos kaitas tetaban vepsläižen kirjutajan da kändajan, lehtmehen da fototegijan, Nikolai Abramovan sädandradoid.
  1. Pühäsijan hänen täht oli Ladv-külä, kus nügüd’-ki eläb hänen mamoi Maria Aleksejevna, kus om Nikolajan tatoin kaum.
  1. Hän om Karjalan rahvahaline kirjutai da kul’turan arvostadud radnik.
  1. Gul’a Polivanova kirjuti necikš päiväks runon, miččen nimi om ”Hän eläb meiden keskes”.
  1. Nügüd’ festivalil om mugoine-žo nimi.
330 New written Veps
 Journalistic texts Švecova Darja . Muštab kaikid lapsid
  1. Vepsän mal om äi penid da čomid posadoid, kus ristitud nügüd’-ki eläba kožmuses londusenke.
  1. Toižeg om üks’ vanhembiš vepsläižiš posadoišpäi Änižröunas.
  1. ”NIIČČED – KLUBHA, A MINA – DÄRVELE”
    Venera Aleksandrovna Päžijeva, enzne Šlotonina, om sündunu kanzaha, kus norudes vepsläižiden veroiden mödhe da pagištihe kodikelel.
  1. ”MIID FINNAD KOSTTUD II”
    Venera Aleksandrovna om sündunu vodel 1938.
  1. Venera Aleksandrovna kaiken el’genzi, miše laps’aig om lujas tärged da parahim aig ristitun elos.
  1. Lapsiden kazvatai om lujas tarbhaine rad.
  1. Ved’ nece om ezmäine ristit, kenen käzihe mamoi andab ičeze lapsen, uskob, miše kazvatai voib kaita da armastada händast, kuti ičeze last.
  1. Pidab sanuda, miše Venera Aleksandrovna om lujas lahjakaz ristit.
  1. Sures fotoal’bomas om kaitud äi lapsiden da päivkodin fotokuvid.
  1. Heil om kaks’ last – neičukaine da prihaine.
The site was created by the staff of the Karelian Research Center of the Russian Academy of Sciences
You can freely use the materials of our site and share them, most importantly - indicate authorship and a link to our resource.
More about the CC BY 4.0 license
© VepKar. Open corpus of Veps and Karelian languages