VepKar :: Texts

Texts

Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help

Nadežda Petrova. Petroskoin suomalaiž-ugrilaižele školale täudub 20 vot

Nadežda Petrova

Petroskoin suomalaiž-ugrilaižele školale täudub 20 vot

Veps
New written Veps
Kaikuččen voden kezalebun jäl’ges Venämal lapsed rigehtiba tulda školihe. most vasttasoiš ičeze sebranikoidenke da opendajidenke. Muga om meiden-ki suomalaižugrilaižes školas. Konz rad om mel’he, ka voded-ki jokseba pigai.

Necil vodel meiden školale täudub jo 20 vot. Voib sanuda, miše škol om völ nor’, no neciš aigas om sündunu äi erazvuiččid školveroid. Nügüd’ jo meiden školan pästnikad oma lopnuded üläopištod da tuliba radole školha. Nece oma suomen kelen opendai Anastasija Alonceva da karjalan kelen opendai Ol’ga Kovilina, kudambad radaba meiden školas. Völ vepsän kelen opendai, kudamb radab Šokšun školas Anastasija Konošenko mugažo om meiden školan pästnik. Kanman praznikad minä tahtoin starinoita školas, opendajiš, openikoiš da školan radnikoiš, kudambad äjan vozid radoiba, a erased radaba nügüd’-ki školas.

Vodel 1994 Petroskoiš avaitihe suomalaižugrilaine škol. Sen täht äjan tegiba vepsän rahvahaline kul’tursebr, karjalaine rahvahaline kul’tursebr da suomalaine rahvahaline kul’tursebr. Niiden pämehed kirjutiba äi erazvuiččid azjbumagoid erazvuiččihe ministerstvoihe pakičendas, miše škol olnuiži avaitud. Nene oliba voded, konz udes zavottihe opeta karjalan da vepsän kel’t, sikš lapsid, kudambad tahtoiba opeta kodikel’t, oli äi. Enamba nene oliba lapsed, kudambil kanzoiš völ pagižiba vepsäks, karjalaks vai suomeks. Ezmäižel vodel školas oli vaiše kuz’ klassad, kus openzihe 104 openikad da radoiba 14 opendajad. Školan pämez’ oli Svetlana Ivanovna Heikkonen. Hän om vepsläine i ezmäižil vozil iče vedi školas vepsän kelen urokoid. (Jäl’ges völ radoiba vepsän kelen opendajad L’udmila F’odorovna Aleksejeva da Marina Borisovna Jevsejeva). Svetlana Ivanovnale abutiba školan varapämehed Antonina Vasiljevna Potahina, Svetlana F’odorovna Kondratjeva, Raisa Petrovna Košeleva da Viktor Grigorjevič Smirnov.

Svetlana Ivanovna iče valiči opendajid, kudambid nevoiba otta radole tetabad rahvahaližiš kul’tursebroiš mehed. Kaikile radnikoile oli üks’ pakičuzpidi teta vepsän, karjalan vai suomen kel’t. Völ kezal, konz kaik lapsed oliba lebul, ezmäižed opendajadSvetlana Nikolajevna Mitina, Tatjana Jevgenjevna Kuz’mič, Aleksandra Nikolajevna Jelizarkova, Irina Jurjevna Generalova, Tatjana Einorovna Ovs’annikova, Jelena Jurjevna Bukašova da Kuznecova Tatjana Nikolajevna vastsihe školas da zavodiba rata. peziba iknoid, krasiba ičeze klassoid da völ puhtastiba školan karzinan. Kaiken heidenke ühtes oliba i školan pämez’ da školan varapämehed.

Sügüz’kun ezmäižel päiväl školan ezmäižele praznikkogomusele tuli äi adivoid. Niiden keskes oliba Sergei Katanandov da Sergei Svidskii. lahjoičiba školan pämehele znamasižen avadimen školaspäi da čapoiba lentaižen školan pordhil. Siš aigaspäi zavodihe-ki rad školas. Kaikuččen päivän lapsid, vanhembid, opendajid školpordhil vastsi Anna Vasiljevna Kovru. Nece hüväsüdäimeline, lahjakaz naine abuti lapsile kaikiš azjoiš, hän oli lapsile kuti maman tagut. Kut johtutaba opendajad, siloi školan erigoičuz oli siš, miše klassad oliba pened da kaik školas toine toiženke pagižiba kodikelel, i kaikutte toine tošt el’genzi. Kaikil urokoil, ei vaiše kelenurokoil openikad voiba pagišta kodikelel.

Openikoiden da opendajiden lugu kaikuččen vodenke kazvoi, sikš openduzhonusid školas tegihe vähä. Tuli aig löuta suremban pertin školan täht. Nece rad mäni ei üht vot, ved’ tarbiž oli, miše škol oliži lidnan keskes. Vodel 1999 pättihe ühtenzoitta suomalaiž-ugrilaižen školan №52 da školan №18 i tehta ühten školan, kudamban nimen valitihePetroskoin suomalaiž-ugrilaine škol. Sid’ školan pämehen tegihe Natalja Valerjevna Barkalova, kudamb nügüd’-ki radab meidenke. Hän kaiken holdub lapsiš, opendajiš da školas. Ezmäine voz’ ühtenzoitusen jäl’ges oli jüged, ved’ kaks’ erilašt openduzkundad ühtniba ühthe. No melekaz pämehen rad da melentartuižed sädajad opendajad pigai ühtenzoitiba kaikid ühthe openduzkundaha. Školas tegiba suren čoman remontan, i rad mäneškanzi. Nügüd’ nece om meiden škol. Školas om melentartuine, tark da hüväsüdäimeline opendajiden kund. Meil om äi opendajid, kudambil om ülembaine radmaht. Meiden opendajad navediba ližata ičeze radmahtoid. Meiden karjalan kelen, vepsän kelen da suomen kelen opendajad iče kirjutaba openduzkirjoid, miččed om jo paindud, i lapsed opendasoiš niiden mödhe, da kudambad völ oma rados. Täl vodel školas opendasoiš 926 openikad. Niišpäi 35 openikad opendaba vepsän kel’t. Suomalaižugrilaižes školas om sündunu äi erazvuiččid tradicionaližid praznikoid da rahvahaližid veroid. Nece oma Karjalan jalokived-festival’, Lönnrotovskije čtenija-tedo-oppind konferencii, Karjalan valdkundaline konkurs da Kodimaröunale omištadud pajatand runo-konkurs i äi toižid. Vodespäi 1994 školas radab Sidomusiden kuvatuzstudii. Sen ohjandai om Natalja Aleksandrovna Okuneva. Lapsiden radoil om čomitadud seinäd školas. Vodel 2004 meiden škol ühtni venälaižehe konkursaha školiden keskes i sai Parahiman Venäman škol-nimen etnokul’turižen komponentan nominacijas. Vodel 2012 škol sai toižen sijan Karjalan valdkundaližes Parahim kodikelen openduzhonuz-konkursas, a 2013. vodelezmäižen sijan. Meiden opendajad da openikad kaikuččel vodel ühtneba erazvuiččihe konkursoihe, festivalihe da olimpiadoihe. Nügüd’ školha tuleb äi erazvuiččid uzištoid, uzid programmoid, i rad om melentartušt. Oliži paremb, ku školha tuliži enamba lapsid, kudambad tahtoiba opeta vepsän da karjalan kel’t. Karjalaižile da vepsläižile pidab muštta ned sanad, kudambad kirjuti ičeze runos vepsläine runoilii Viktor JeršovAla kadota jurid, ala unohta kel’t”. kaiken kucum meiden školha i varastam uzid openikoid. Tervhen tulda suomalaiž-ugrilaižehe školha opendamha kodikel’t!