Texts
Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help
Nina Zaiceva. Venäman V Suomalaiž-ugrilaine tedokonferencii Petroskoiš
Nina Zaiceva
Venäman V Suomalaiž-ugrilaine tedokonferencii Petroskoiš
Veps
New written Veps
Konferencii
: Plenarištundoiden aigan oli ezitadud tärktoid suomalaiž-ugrilaižen tedon täht problemoid .
Suomalaiž-ugrilaižiden tedokonferencijoiden pohj om pandud völ Sovetskijan Sojuzan aigan .Kerdan vides vodes vedetihe mugoine konferencii .Se tehtihe kaiken suren Mirun tedokonferencijan voden kanman .Venä-valdkundan aigan nece azj om mugažo ottud sil’mnägubale i zavottud tehmaha jo Venäman tedokonferencijoid .Necil vodel mugoine tedokonferencii oli tehtud Petroskoiš , 25.–28 .06.2014.
Suomalaiž-ugrilaine IV tedokonferencii oli Hanti-Mansiiskas .Siloi pättihe , miše V tedokonferencii linneb Petroskoiš .I nece oli oiged pätuz , sikš ku mugoine jäl’gmäine tedokonferencii oli Petroskoiš völ edahaižiš 1960-š voziš .
Miše organizuida mugoine sur’ konferencii , tegorad pidi zavodida aigvodhe .Petroskoiš se oli zavottud enamba vot tagaze .Oli tehtud orgkomitet , miččen keskuz oli Karjalan tedokeskuses , Kelen , literaturan i istorijan institutas .Radho ühtniba mugažo Petroskoin universitet i Petroskoin konservatorii .Pidi aigvodhe sada zajavkoid konferencijale , sikš ku pidi sada aburahoid konferencijan täht Venäman tedofondaspäi .Sen täht pidi sada taričusid kaikiš suomalaiž-ugrilaižiš regionoišpäi i tahoišpäi , kus oppidas suomalaiž-ugrilaižid kelid .Mugoine programm oli tehtud , i oli sadud tedomehišpäi enamba 300 taričust .Konz tuliba konferencijan päiväd , ka oli sil’mnägubal , miše konferencijale tuli enamba 200 ristitud 25 Venäman lidnaspäi .Hot’ nece konferencii ei olend rahvahankeskeine , Petroskoihe tuli mugažo tedomehid Suomespäi , Estinmaspäi , Vengriaspäi , Avstriaspäi , Pol’šaspäi .
Konferencijan tedoatmosfer oli ani sebraline , hot’ konferencijal ezmäižel päiväl irdal oli ani vilu , no nece ei painand suomalaižugrilaižiden tedoezitajiden hengihe .
Kaiktäna nägui muhuid , kului lämid paginoid tutabiden keskes .
Konferencijan täht oli tehtud programm , kudamban mödhe kaik rad oli organizuitud kümnen sekcijan , kahten kehkeran stolan i noriden tedomehiden ”Bubrihan lugemištod ” ištundoihe .Sekcijoiden temad oliba erazvuiččed : kel’tedo , fol’klor , suomalaižugrilaine literatur , etnologii , etnine istorii i arheologii , mifologii , nügüdläižed sociologižed i etnopedagogižed problemad .
Plenarištundoiden aigan kundeltihe kahesa dokladad , kus oli ezitadud tärktoid suomalaiž-ugrilaižen tedon täht problemoid .Tahtoižin johtutada , miše Zinaida Strogal’ščikova , Kelen , literaturan i istorijan institutan radnik , vepsän kul’tursebran pämez’ , pagiži siš , kuspäi oma peniden rahvahiden depopul’acijan jured , a institutan pämez’ Irma Mullonen , üks’ konferencijan pämehišpäi , eziti , kut jagoihe enzne karjalaine etnos , kenenke se oli segoitanus , mi nägub nügüd’ karjalan kelen paginoiš; professor Riho Grünthal Helsinkišpäi eziti ELDIA-projektan satusid , miččed voiba abutada kaita vähäluguižiden rahvahiden kelid da kul’turid; professor Mihail Mosin Saranskaspäi sanui siš , om-ik tarbhašt tehta ühten rahvahan täht kaks’ vai koume kirjkel’t i tob-ik nece ližad , ved’ nece jagab rahvast kahthe-koumhe gruppaha , miččed , voib olda , unohtaba , miše ned oma üks’ rahvaz; professor Natalia Gluhova Joškar-Olaspäi eziti fol’klortedon uzid voimusid , a professor Sirkka Saarinen Turkuspäi (Suomenma ) starinoiči , miše tedomehid varastab Oulu , kus tulijal vodel linneb Mirun suomalaižugrilaine tedokongress , oli sanutud , mi varastab ühtnikoid i midä tarbiž tehta , miše tulda Suomehe .Oli äi toižid-ki melentartuižid dokladoid , miččed ližaziba ut väged suomalaiž-ugrilaižehe tedoho , andoiba uzid ohjid tedoradoiden täht suomalaiž-ugrilaižes filologijas da istorijas .
Konferencijan aigan oli lebuminutoid-ki .Konservatorijas ozutadihe ani čoma koncert , miččehe ühtniba üläopenikad , kudambad oma erazvuiččiš suomalaiž-ugrilaižiš regionoišpäi .Edahan koditahospäi oldes kaikile oli mel’he kulištada pajoid estin , saamen , komin , marin i muga edemba kelil , a praznikfuršet andoi aigad pagišta äjiš tedoproblemoiš vanhoile tutabile i sidoda uzid tundištoitusid noriden tedomehiden keskes .
Jäl’gmäine konferencijan päiv oli ekskursijoiden päiv .Oli taritud kaks’ matkad – vepsläižehe Šoutjärv’ - külähä i karjalaižehe Kinerma-külähä .Ühtnikad oliba hüviš meliš ekskursijoiden jäl’ghe , sikš ku saiba äi ližatedoid Karjalan baltianmeren suomalaižiš vähäluguižiš rahvahiš – karjalaižiš da vepsläižiš .Ka sä-ki kuti tahtoi , miše ühtnikoil jäiži hüvä mel’ Karjalas , i päiv oli ani čoma i päipaštokaz .
Orgkomitet tegi äi radod , miše tedomehiden ezitused oližiba jätnuded süvän jäl’gen tedoho : oli paindud sur’ tedomašinresurs (ISSBN-ke , mi znamoičeb , miše se om ühtes arvos kirjpaindusenke ), kuna oli mülütadud läz kaik tedokonferencijan ezitused .Sen ližaks oli sadud rahad , i necen voden lopus linneb tehtud völ kirjpainduz , mitte kebnenzoitab tunduštamišt uzidenke tedotöidenke .
Konferencijan tegijad saiba tuged Venäman tedofondaspäi (RGNF ), Karjalan pämehištospäi , Venäman suomalaiž-ugrilaižes fondaspäi .Organizatoroiden polespäi tahtoižin sanuda äi spasiboid kaikile tugedajile i magažo kaikile tedomehile , ked ühtniba konferencijan radho .
Uskon , miše heiden tedotöd jätaba tärktan jäl’gen finno-ugristikaha , andaba uzid meletusid edemban tedotön täht .
Venäman V Suomalaiž-ugrilaine tedokonferencii Petroskoiš
Veps
New written Veps