Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Kaik-se vastsihe kacmata pätandaha

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Maria Košeleva, Kodima. № 10, (2016), p. 5

Kaik-se vastsihe kacmata pätandaha
(Vepsian)

Tedomir: Jogavozne konferencii möst kerazi Kelen, literaturan da istorijan institutaha tedomehid, kudambad holduba suomalaiž-ugrilaižiden keliden da kul’turan kaičendas.
6. - 7. redukud mäni jäl’geline Bubrihan lugendad -tedokonferencii, mitte tradicijan mödhe oli omištadud suomalaižugrilaižiden keliden da kul’turan oppindaha. Sen päteman täl vodel oliKarjalan baltianmerensuomalaižiden keliden da kul’turiden oppindan tedoškol”.
Kut tedam, proidnudel vodel Karjalan vanhembale tedokeskuseleKelen, literaturan da istorijan institutaletäudui 85 vot. Necikš päiväks oli omištadud äi erazvuiččid azjtegoid, miččiden keskes oli Bubrihan lugendad-tedokonferenciiki. Nece tedokonferencii oli jogavoččen, no sid’ sen tegijad pätiba tehta necidä harvemba: kerdan kahtes vodes. I naku necil vodel se möst mäni! Se tegihe ei muite. Ved’ täl vodel ičeze jubilejad praznuičeba eskai kaks’ Karjalan tedokeskusen tedomest, kudambad oma tehnuded suren panendan baltianmerensuomalaižiden keliden da kul’turan oppindaha. Heiden nimed oma tutabad kaikile, kenele om melentartušt meiden kodikeliden elo, nene oma Nina Zaiceva da Pekka Zaikov. Heiden panendas suomalaiž-ugrilaižiden keliden kehitoitandaha voib kirjutada da starinoita äjan da pit’kha. Nacein, sid’ konferencijan tegijad pätiba, miše om vedäda konferencjad täl-ki vodel, sikš miše om äi azjoid, miččiš voiži pagišta, a ku sanuda tarkaštiom äi ristituid, kudambiš voib starinoita.
Konferencijan tegijoin kut tobjimalaz-ki oliba Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorijan institut da Petroskoin üläopišton baltianmerensuomalaižiden keliden kafedr. Molembad nene organizacijad jo pit’kha oma olnuded ahthiš kosketusiš toine toiženke, ved’ äi kafedran pästnikoid radab nügüd’ tedokeskuses, a tedokeskusen radnikad oma kafedran opendajad da üläopenikoiden kurstöiden da diplomtöiden ohjandajad. Konferencijan temaspäi nägub, miše se oli omištadud tedomehiden panendale Karjalan kodikeliden oppindaha.
Ičeze dokladoidenke eziniba üläopišton da institutan aspirantad, kafedran opendajad, Kelen, literaturan da istorijan tedomehed, Moskvan üläopišton da Venäman tedoakademijan kel’tedoiden institutan ezitajad. Konferencijan avaiži Irma Mullonen sanutes hüvid da lämid sanoid ühtnikoile. Ezitajiden keskes oliba mugoižed tutabad tedomehed, kut Pekka Zaikov, kudamb starinoiči Karjalan keliden tedoškoliš, Tatjana Paškova ičeze ezitusenke Pekka Zaikovan da hänen radon polhe. Ezituses oli äi fotokuvid arhivoišpäi kactes miččihe, jogahine voinuiži johtutada ičeze üläopišton aigad. Nina Zaiceva ihastoiti kaikid melentartuižel ezitusel lingvogeografižiden tedotöiden polhe. Zinaida Strogalščikova starinoiči N. Bogdanovan da M. Hämäläižen panendas vepsän kirjutuzkel’he. Toponimikan polhe da V. Nissilän panendaha sihe starinoiči Irma Mullonen. Völ konferencijal oli ezitadud äi dokladoid kafedran opendajilpäi, kudambad ičeze tedotöiš koskeba suomen da karjalan kel’t da literaturad. Tarbhaižen nece azjtego oli aspirantoidenki täht, ved’ erasiden täht heišpäi nece oli ezmäine tärged konferencii. Jogahižen ezitusen jäl’ghe süttuiba melentartuižed diskussijad, miččile, nacein, telusti vaiše konferencijan reglament. Oli lujas melentartušt kundelta ristituid, kudambad hüvin tedaba ičeze radod da azjad.
Ei muite Bubrihan lugendad-tedokonferencii vedetihe jogahižen voden, ved’ nece om lujas hüvä da tärged lava, kus tedomehed voiba jagatas ičeze tedoil ühthižradnikoidenke. Natalia Pellinen starinoiči etnolingvistikan polhe da sanui tärktan azjan, miše kel’ ližadab etnografijad da vastkarin. I se om tozi. Ei ole mittušt-se pätedod, jogahine tedo ližadab tošt da otab toižespäi midä-se ut. Muga tegese konferencijal, miččel kaik jagasoiš toine toiženke uzil tedoil ičeze alovehes. No nene tadod abutaba el’geta miččid-se azjoid toižes alovehes. Toivom, miše necil konferencijal jogahine mez’ tedišti midä-se ut da mugažo uskom, miše kaik udes nägemoiš Bubrihan lugendad-tedokonferencijal tulijal vodel.