Texts
Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help
Maria Košeleva. Karjalan tedomehed Estonias
Maria Košeleva
Karjalan tedomehed Estonias
Veps
New written Veps
6.-8. sulakud
Estonias mäni Rahvazkeskeine Mikael’ Agrikolan päivän konferencii .Jo videnden kerdan Narva-lidnas , mittušt jagab Venämaspäi čoma Narva-jogi vastsihe tedomehed , aspirantad da üläopenikad , kenele om melentartušt suomalaiž-ugrilaine kel’ , literatur , istorii da kul’tur .
Kaik , ken koskeb suomalašt-ugrilašt mirud tedab , miše 9.sulakud praznuitas suomen kelen päiv .Se ei ole vaiše Elias Lönnrotan sündundpäiv , no i Mikael’ Agrikolan surman päiv .Nece tutab suomen kelen tedai , Suomen abekirjan tegii da Uden Zavetan suomen kel’he kändai om korktal sijal kaikil suomalaižil da suomalaiž-ugrilaižil kel’tedomehil .
Konferencijale tuli läz nel’l’kümned ühtnikad Venämaspäi , Suomespäi , Estoniaspäi , Germaniaspäi da Ročinmaspäi , völ 7 ühtnikad oigenzi sihe ičeze muga nimitadud stenddokladad .Konferencijal oli nel’l’ radkel’t : estonian , venän , anglian da suomen keled .Kaks’ päiväd azjtegoil radoi 6 sekcijad da mastar’-klassad .Ezmäine radpäiv zavodihe plenarižel ištundal , miččel eziniba konferencijan pätegii da sekcijoiden moderatorad .Toižes päivän poles oli toižen sekcijan rad , se oli jagatud völ kahthe : Inkeriman igähižed rahvahad männudel aigal da nügüd’ - da Leksikologii , leksikografii da onomastiksekcijaha .Sigä pagištihe suomalaiž-ugrilaižiden keliden da rahvahiden oloiš da elos , niiden keliden leksikan erigoičusiš da toponimikan polhe .Oli melentartušt kundelta kut petroskoilaižid Venäman Tedoakademijan Kelen , literaturan da istorijan institutan tedomehid , muga toižiden-ki lidnoiden da maiden ezitajid , ecta da löuta ühthižazjoid da eroid , kundelta küzundoid da vastusid niihe .Toižel päiväl rad jatkui jo toižiš sekcijoiš , ühten niišpäi oli Suomalaižugrilaižiden rahvahiden kirjkeliden istorii da nügüdläine olo - sekcii , kus pagištihe keliden oloiš , grammatikas da literaturas .Etnologii da etnolingvistik - sekciijal pagištihe keliden opendamižes , rados , mitte tehtas kelen ozutesiden keradamižen täht da kut se abutab kelen opendamižes .Suviestonilaižed tedotöd-sekcijan nimi iče pagižeb ezitusiden temoiš , ned oliba estonian kelil .Aktualižen da melentartuižen oli Suomalaiž-ugrilaižiden keliden perspektivad da revitalizacii , kus pagištihe tärktoiš küzundoiš , miččed koskeba keliden da kul’turan kehitoitandad , kaičendad da rolid nügüdläižes mirus .Fol’klorižed tradicijad-sekcijas oli kaks’ petroskoilaižiden ezitust , miččed koskeba vepsläižiden da karjalaižiden fol’klorad da sen rolid keliden opendamižes .
Paiči sekcijoid konferencijal radoi kaks’ mastar’ - klassad : Suomalaiž-ugrilaine keramik da Suomen kel’ kut toine - vai Suggestopedian mastar’-klass .
Konferencii jatkui koume päiväd , läz kaik tegend oli Narvan kolledžas , Tartun üläopišton filialas .Se om uz’ , čoma , evropalaine openduzerišt , kus kaik om tehtud hüvän da mugavuden opendusen da aigan mänetandan täht .Radonpäividen lopus kaikid varasti ilotuzprogramm .Ezmäižen päivän , konz ühtnikad tuliba Narvaha , heid varasti Inkeirman suomalaižiden Ilokahad sebranikad-horan koncert .Ehtan adivon oli Tinu Vorms Tartu-lidnaspäi , kudamb vändi vanhoiš puhutuzvändimil .Toižel päiväl adivoid ihastoiti Estonian rahvahaline mehiden hor Tallinaspäi .Mugažo konferencijan ühtnikoil oli voimuz kävuda ekskursijale lidnadme , kus starinoitihe lidnan istorijas da ozutadihe kaik lidnan päsijad , tarbiž sanuda , miše Narva-lidnal om bohat da melentartuine istorii , iče lidn om lujas čudokaz .
Konferencii oli tehtud korktal tazol , andoi tedomehile voimusen ezitada ičeze töid , tundištadas da kosketadas toine toiženke , miše vajehtadas mahtištol da idejoil .Tarbiž sanuda , miše tedokonferencijad ei vaiše andaba voimusid ezitada ičeze radod , no kundelta-ki toižid , levitoitta ičeze tedoümbrust , kulištada küzundoid , miččed voiba abutada tulijal aigal da miččid ei tulgoi pähä iče .
Karjalan tedomehed Estonias
Veps
New written Veps