Texts

Return to list | edit | delete | Create a new | history | ? Help

Min-se tarbhaižen polhe

Corpus: New-writing language

New written Veps

Source: M. Oblakov, Kodima. № 6, (2017), p. 3


Min-se tarbhaižen polhe
(Veps)

Karjalan Rahvahaližes muzejas semendkun lopus oli avaitudNaidaom kuti udes sünduda. Karjalan saiverod” («Жениться, что заново родиться. Свадебная обрядность Карелии»)-ozuteluz.
Nügüdläižes mirus ristituil oma erazvuiččed kaceged sajaha (svad’baha). Erased jagaba ičeze elod – ”edel sajaddasajan jäl’ghe”, erased johtutaba sajas, kut kaikid parahimas päiväs elos, kense muštab, kut vaumičihe necikš tarbhaižeks da znamasižeks päiväks. Kaik paksumba nored mehed eläba ühtes vändmata sajid, ei vahvištagoi ičeze tundmused da statusad azjbumagoil. Nügüd’ om lujas äi mamoid-üksjäižid. Muzejan pämehen Mihail Gol’denbergan sanoiden mödhe, globalizacijan aigan kadotim midä-se lujas tarbhašt.
Nügüd’ perehes nägub kaik ühthižkundan vastkarižid problemoid.
Muzejan radnikad tahtoiba istorialižil azjbumagoil da kaluil ozutada nügüdläižile ristituile, miše endevanhad verod oliba tarbhaižed, ned ozutiba sajan znamoičendad ristitun elos. Sai oli kuti uz’ ristitun elon etap. Sen taguiči sündui pereh.
Ozutelusen avaidamine zavodiheKajahuš-etnokollektivan ezitusel. Kollektivan ohjandajad oma nored neiččedJana Lorvi da Aleksandra Solovjova. Kollektivan ühtnikad ozutiba, kut XIX-voz’sadal nored kerazihe besedoile. Mugažo oli ozutadud erazvuiččid veroid: kasoiden riškotand, kozičend.
Ozutelusen pämez’, Karjalan Rahvahaližen muzejan radnik Tatjana Berdaševa starinoiči sajan peittradicijoiš.
Ozutelusen pähenged oma ženih da nevest, noid, voikai da nored neiččed. Sikš ku ende rahvaz uskoi erazvuiččihe primetoihe, meil oli taht ozutada magižiden ritualoiden znamoičendad. Sil aigal tobjimalaižel kalul voi olda noidasine vägi. Ozutesikš, kirvez vai kunut noidan kädes oli abunikan prizoraspäi”, – starinoičeb Tatjana Berdaševa.
Ozutelusel om ezitatud Rahvahaližen muzejan keradamišton unikaližid kaluid: noididen kaičimid da amuletoid, tradicionaližid sädoid, poimdud käzipaikoid. Karjalan Rahvahaline arhiv ozutelusen täht valiči karjalaižiden sajiden da besedoiden fotoid, miččid XX-voz’sadan 30.-vozil tegi tetab karjalaine tedomez’ da kirjutai Aleksandr Linevskii.
Ozutelusen tarbhaine pol’ om nimes – ”Karjalan saiverod”. XIX-XXvoz’sadoil Karjalas eliba paiči karjalaižid vepsläižed, venälaižed. Kaikuččel rahvahal oli ičeze tradicijoid da veroid. No ozuteluz ei ole jagatud paloihe. Sil om ezitadud rahvahiden ühthižid polid, se, midä arvosti kaikutte rahvaz da midä sirdi ühtes pol’vespäi toižehe.
Perehen udessündutamižen problem om tarbhaine, a rahvahiden tradicijoiden, veroiden (niiden lugus saiveroiden-ki) udessündutamine om aktualine. Mišesätaperehen, pidab el’geta, miše se om vastusenpidäi da lujas tarbhaine azj, kaikid tarbhaižemb azj elos.
Ozuteluz radaškandeb 15. päivähasai redukud.