Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Paginkluban openduzvoz’ lopihe čomin

Corpus: New-writing language

New written Veps

Source: Larisa Smolina, Kodima. № 6, (2017), p. 6

Paginkluban openduzvoz’ lopihe čomin
(Vepsian)

Jäl'gmäižel vastusel Paginkluban ühtnikad sirdihe enččehe keskaigaha, ani vikingoiden aigaha. tedištiba, miččed sobad Ojatin da Vauktan järven ves’-heimon mužikad da akad paniba päle X XI- voz’sadoil. saiba tedoid, mišpäi nene sobad ende tehtihe da miččed čomitesed pidetihe. Paginkluban adivod tundištihe karjalaižen mastarinke Natalja Denisovanke. Hän om keskaigan sobiden mastar’, iče ombleb karjalan, vepsän da suomen rahvahan sädoid, mugažo Natalja om istorialižen rekonstrukcijan SKÅL -kluban ühtnik. Natalja starinoiči Paginkluban adivoile keskaigan sobiden polhe muga čomin, miše starin jäi muštho kaikuččele.

Tedoid keskaigan ves’-heimon sobiden polhe ei ole muga äi. Necidä temad nügüd’ oppib Venämal vaiše äjak-se mest. Natalja Denisova om üks' neniš ristituišpäi. Hän tartui neche temaha pol’tošt vot tagaze. Kut sanub Natalja, nece rad ei ole kebn, no se om lujas melentartuine. Hän kaiken aigan penid muruidme keradab tedoid kirjoišpäi, tedomehiden löudusišpäi da muzejoišpäi. Tämbeižeks päiväks om sel’ged, miše ende ves’-heimon eläjäd tegiba ičeleze sobid pölväsižes libo villasižes kanghaspäi.

VES’ -HEIMON MUŽIKOIDEN SOBAD
Ozutesikš, keskaigan voinmez’ ezmäi kaiked pani päle paidan, sid’ štanad.
Štanad hän sidoi alahas pit’kil kangahan agjaižil i nikonz ei kävelend levedoiš štanoiš. Ku voinmužikan paid oli sinine, ka se znamoiči, miše hän oli bohat mez’. Ved’ sada siništindigo-mujud vikingoiden aigan oli lujas jüged azj. Ku mužikan paid oli sidotud nahkvöl da nece völ oli čomenzoittud hobedal libo bronzal, ka mugoižes mužikas mugažo sanutihe, miše hän om lujas bohat mez’. Sidotud nahkaspäi pagiži völ sen polhe, miše nece mužik om joudai, hän ei ole orj. A vot, mittušt šapkad keskaigan ves’-heimon mužikad paniba päle, om lujas jüged sanuda. Rekonstruktoroiden keskes om melid, miše bohatal mehel šapuk voi olda tehtud, ozutesikš, majagan nahkaspäi.

VES’ -HEIMON NAIŽIDEN SOBAD
Natalja Denisova starinoiči Paginkluban adivoile mugažo ves’-heimon naižiden sädoiden polhe vikingoiden aigan.
Hän toi kerdale ičeze käzil tehtud vepsläižen sarafanan, räcnän, lujas čomad nabornikad da fibulad. Paginkluban adivod sid’-žo sirdihe vikingoiden aigaha. tarkas kacuiba kaiken da voiba otta eskai kädehe. Üks’ Paginkluban adivoišpäi Natalja Timina eskai pani ičeze päle tehtud Nataljal pöl’väsižen räcnän, villasižen sarafanan, vön, fibulad da st’oklaspäi tehtud nabornikad. Natalja Denisova sanui, miše ende kangaz mujutadihe paksus lep’korel. No erašti sarafanan muju voi olda sinine, ozutesikš. Siloi sanutihe, miše nece ak om bohat. Vikingoiden aigan ves’-heimon ristitud ei tednugoi völ nüblid, sikš naižed paksumba kaiked kingitiba räcnäha da sarafanaha sured fibulad. Fibuloihe ripputiba mugažo lujas äi erazvuiččid čomitesid bronzaspäi, kus oliba pened sorzaižed, kelloižed libo pen’ veič libo neglankaičuz. Ende lugetihe, miše mi enamba judud mäneb naižiden čomitesišpäi, se vähemba paganoid olijoid tartub hänehe.

VES’ -HEIMON NAIŽIDEN ČOMITESED
Ojat’-jogen ves’-heimon naižil oli lujas äi skandinavižid fibuloid.
Ned oliba sured, pönged, ovalan formal tehtud bronzaspäi hobedaiženke libo kuldaiženke. Mugoižid fibuloid tedomehed löuziba enamba kaiked Šangeničad nimitud kurganas. Heiden sanoiden mödhe, vikingoiden aigan Ojat’ ves’-heim oli lujas ahthiš kosketusiš Skandinavijanke. Ozutesikš, vaiše ves’-heimol löutihe čomitesiden keskes mugoižed nabornikad, kus bul’uižed oli tehtud pul’l’aižen formal. Natalja homaiči, miše ves’-heimol oliba lujas bohatad čomitesed naižil. Ned kaik oli tehtud st’oklaspäi. Nabornikad oliba tobjimalaz pakuižed ili sinižed. Lugetihe, ku akal oli hot’ üks’ ili kaks’ mugošt st’oklaspäi tehtud bul’ušt, ka mugoine ak oli lujas bohat. Ühtes kopas tedomehed kerdan löuziba eskai 200 bul’ušt. Nece azj pagiži siš, miše ak oli tozi bohat. No om melentartuine azj! Vikingoiden aigan vepsläižed iče ei tehnugoi mugoižid nabornikoid st’oklaspäi. Mugoižed bul’uižed tehtihe päivnouznan poles, voib olda, Vizantijas. Mugoižil bul’uižil kupcad maksoiba vepsläižile nahkas, villas ili toižes tavaras.

VES’ -HEIMON NAIŽIDEN PAIKAD
Om žal’, no ei ole tedoid, midä ves’-heimon naižed paniba vikingoiden aigan päle.
Meiden mastar’ Natalja Denisova sidoi paikan muga, kut necidä tegeba karjalaižed akad, ved’ ak paikata ei voind kävelta nikut ende. Nu, a ku akale oli vilu, ka hän voi panda päle völ villasižen suren paikan. Se lämbiti hänen sel’gän da ei andand kül’mda vilus säs. Kaikile Paginkluban adivoile Natalja Denisovan mastar’-klass da starin lujas tuli mel’he. Natalja kucui kaikid jo necil tal’vel tulda hänen kursile. Hän iče opendab kaikuttušt tehta ičeze käzil keskaign ves’-heimon sobad. Ken tahtoib löuta enamba tedoid vepsläižiden sädoiden polhe, voib mugažo lähtta Vkontakte - socialižehe verkoho, löuta sigä kaks’ gruppad. Niiden nimed oma Drevnäja korela i drugie životnie da Studia VOKRUG KROSNO- kursad, mastar’-klassad. Ližatedoid voib löuta mugažo Kelen, literaturan da istorijan institutan muzejas ili tedokirjoiš.
Vepsläižed Paginkluban adivod kitäba Natalja Denisovad mugoižes čomas vastuses. Se oli tozi melentartuine da unohtamatoi meile kaikile.