Texts
Return to list
| edit | delete | Create a new
| history
| Statistics
| ? Help
Maria Kaskezlaine.
Elon pu änikoičeb jo 30 vot
Source:
Kodima. № 8, 2017, p. 3
Maria Kaskezlaine
Elon pu änikoičeb jo 30 vot
Veps
New written Veps
15. päiväl heinkud Šoutjärv’-posad vastsi adivoid erazvuiččiš agjoišpäi. Äivoččen tradicijan mödhe endevanhas vepsläižes küläs änikoiči ”Elon pu”.
”Elon pu”-praznikal oma pit’käd jured. Šoutjärves ezmäine vepsän kul’turan praznik oli tehtud vodel 1987. Koumeskümnes vodes praznik om vajehtanus. No sen päsimvol om jänu mugoiženžo – praznik ozutab, miše vepsän kel’, vepsän rahvaz da sen kul’tur oma eläbad.
Täl vodel praznikan deviz oli Istorijan eläb lang. Kuti langal ühtenzoiti ”Elon pu”-praznik surid jubilejoid. Männudel vodel Šoutjärven vepsän rahvahan hor praznuiči ičeze 80-vottušt jubilejad. A täl vodel jubilejad praznuičeb Šoutjärven vepsän rahvahan muzei Rürik Loninan nimel – muzejale täudub 50 vot.
Täl kerdal ”Elon pu”-praznik leviganzihe čomas sijas kohtha Änižen randal. Päipaštosine läm’ sä oli hüvän znaman külänikoile da lidnan eläjile tulda vepsläižele praznikale. Penikaine pallišt mülüi äi adivoid: tägä kerazihe ei vaiše vepsläižed, no kaik, kelle om melentartušt vepsän rahvahan kul’tur, ked tedaba vepsläižiden adivoičetusen tradicijan polhe, ked navediba vepsläžid pajoid da tradicionališt magukast sömišt.
Praznikan avaižiba sen ižandad – Šoutjärven vepsän rahvahan hor ihastoti adivoid vepsläižil pajoil da karguil. Adivod iče-ki mäniba karghu – surel tahtol ristitud tartuiba horovodha da kruugaha, ühtniba rahvahaližihe-ki vändoihe.
Scenal pajatadihe da kargaitihe kogonaižen päivän, sanutihe tervhensanoid da ozatelusid praznikanke. Karjalan varapämez’ Artur Parfenčikov tuli vepsläižele praznikale ezmäižen kerdan. Hän sanui: ”Nügüd’ om lujas tärged tehta kaiken, miše kaita vepsän rahvahan tradicijoid, kaita veroid, kel’t. Om tärged, miše oližiba mugoižed praznikad, kus voib kundelta vepsän paginad, nägištada enččid tradicijoid”.
Praznikan adivod ei tustunugoi: hö ühtniba konkursoihe, vändoihe, mujuiba magukahid pirgoid da kalitoid, ostiba sijaližiden mastariden tehmusid. Äjiden adivoiden täht ”Elon pu” om znamasine päiv kalendariš. Irina Sotnikova, praznikan jogavozne adiv sanui: ”Minä muštan, völ konz olin lapsen, ka ”Elon pu”-praznik oli Toižeges. Minä muštan, kut sigä olin. Möhemba praznik zavottihe tehta Šoutjärves, i minä mugažo tuleskelin praznikale ičein vanhembidenke, a nügüd’ kaikuččen voden tulen praznikale jo ičein lapsidenke. Ezmäi kaiked praznik kaičeb vepsän kel’t, vepsän kul’turad, tradicijoid. Necil praznikal minä vasttamoi tutabidenke i minai om voimuz pagišta ičemoi kelel”.
”Elon pu”-praznikal om tärged znamoičend. Se ühtenzoitab rahvast i andab rahvahale rižada da el’geta, miše vepsän rahvahan elo jatktase, rahvahan tradicijad eläba, kel’ ei kolend. Jelizaveta Haritonova, praznikan adiv sanui: ”Kaik voiba tulda vepsän male i voiba kulištada vepsän paginad, vepsläižid pajoid, nägištada toine tošt. Nece om lujas hüvä znam meile, vähäluguižele rahvahale, miše pidab eläda ühtes. Mö kaik tahtoim, miše mugoižed praznikad oližiba kaikuččen voden. No mö tahtoim, miše oliži ei vaiše praznik, ei vaiše kargud da pajod, a midä-ni hüväd tehtaiž vepsläižile i kaikile, ken eläb vepsän mal”.
Tradicijan mödhe kaikutte tulnu mez’ sidoi pun oksaižehe lentaižen da šuhaiži ičeze toivod. Nacein, äjad necil päiväl toivotiba, miše vepsän rahvaz eläiži, vepsän kel’ ei kadoiži, a ”Elon pu” änikoičiži völ äi vozid!