Texts
Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help
Maria Košeleva. 70 vot – nece om ani augotiž. Jatktam radod
Maria Košeleva
70 vot – nece om ani augotiž. Jatktam radod
Veps
New written Veps
Proidnuden voden
lopus Petroskoin üläopišton Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedr praznuiči ičeze 70-vottušt jubilejad .Nece oli hüvä azjtego , miččihe kerazihe kaik , kenen elo oli vai om sidotud kafedran eloho .
”Periodika ”-paindišt da Karjalan tele - da radiokompanii , Kul’turan , Opendusen , Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvad , küliden da lidnoiden školad da üläopištod – kaikiš neniš sijoiš radaba kafedran pästnikad . Äjiš voziš kafedr pästi tetabid ei vaiše Karjalas , no Venämal-ki kel’tedomehid , lahjakahid keliden opendajid , satusekahid politižid da kundaližid tegijoid , kudambiden rad om oigetud rahvahiden keliden da kul’turan kaičendale .
Azjtego mäni melentartuižes formatas , nece oli kuti leved kafedran ištund , miččel jogahine tahtnik voi kundelta kafedran istorijad da ozatelda kefedran radnikoid jubilejanke .
70-voččel kafedran elol om melentartuine istorii , se erased kerdad vajehtihe fakul’tetaks da tagaze , äi opendajid vajehtihe neniš voziš , vajehtamatomaks jäi vaiše se , miše kafedr nügüd’ kut äi vozid-ki tagaze pästab lahjakahid kodikelen tedajid .
Ezmäižen kafedran pämehen oli Dmitrii Bubrih , kudambad nügüdehesai muštaba rahvahiden keliden alovehes .Suomalaiž-ugrilaine erišt (mugoižen oli ezmäine kafedran nimi ) avaitihe vodel 1947 Petroskoin üläopištos .Lujas tärktan kafedran istorijas oli se aig , konz vodel 1990 kafedr oli tehtud Baltianmeren-suomalaižiden keliden da kul’turan fakul’tetaks .Voib sanuda , miše se aig oli uden etapan kafedran elos .Nece avtonomine olend lujas hüvin painasti sen radoho .Se zavodi kehitoittas heredas , nored opendajad radaškanziba tarkašti , openduz mäni rahvahaližil kelil .Fakul’tet tegihe popul’arižeks .
Om žal’ , no vodel 2013 fakul’tet möst tegihe kafedraks , üläopenikoiden da opendajiden lugu väheni , kut keliden-ki časud , no kacmata sihe kafedran radnikad tegeba kaik opendusen kehitoitandan täht .
Jäl’gmäižes aigas kafedr pästi enamba 2000 suomen , karjalan da vepsän keliden tedajad .Opendamhas kafedrale tuleba ülä-openikad erazvuiččiš Venäman sijoišpäi , ei vaiše Karjalaspäi .Kaikile om mel’he opendusen process .Nügüd’ kafedral radab 13 opendajad da opendase läz 110 üläopenikad .
Praznuičendal kafedran ezitajad kundliba lujas äi lämid sanoid da spasiboičendoid ičeze rados .Kafedr kazvatab ritituid , kudambad ei vaiše hüvin tedaba kelid , no ristituid-ki , kudambad navediba ičeze kodimad , arvostaba sen kul’turad da istorijad .Venän kelen kafedran ezitai Nikolai Sobolev ozateldes sanui čomad sanad , miše kazvmused änikoičeba vaiše ku kaičeba ičeze jured .Kafedr opendab sihe ičeze üläopenikoid , i ku se iče kaičeškandeb ičeze jured , ka kodikeled-ki eläškandeba völ pit’käd igäd .Nügüdläine kefedran pämez’ Tatjana Paškova sanui : ”70 vot – nece om vaiše augotiž .Mö jatktam ičemoi radod edemba ”.
70 vot – nece om ani augotiž. Jatktam radod
Veps
New written Veps