Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

70 vot – nece om ani augotiž. Jatktam radod

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Maria Košeleva, Kodima. № 1, (2018), p. 1

70 vot – nece om ani augotiž. Jatktam radod
(Vepsian)

Proidnuden voden lopus Petroskoin üläopišton Baltianmerensuomalaižiden keliden kafedr praznuiči ičeze 70-vottušt jubilejad. Nece oli hüvä azjtego, miččihe kerazihe kaik, kenen elo oli vai om sidotud kafedran eloho.
Periodika-paindišt da Karjalan tele- da radiokompanii, Kul’turan, Opendusen, Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvad, küliden da lidnoiden školad da üläopištodkaikiš neniš sijoiš radaba kafedran pästnikad. Äjiš voziš kafedr pästi tetabid ei vaiše Karjalas, no Venämal-ki kel’tedomehid, lahjakahid keliden opendajid, satusekahid politižid da kundaližid tegijoid, kudambiden rad om oigetud rahvahiden keliden da kul’turan kaičendale.
Azjtego mäni melentartuižes formatas, nece oli kuti leved kafedran ištund, miččel jogahine tahtnik voi kundelta kafedran istorijad da ozatelda kefedran radnikoid jubilejanke.
70-voččel kafedran elol om melentartuine istorii, se erased kerdad vajehtihe fakul’tetaks da tagaze, äi opendajid vajehtihe neniš voziš, vajehtamatomaks jäi vaiše se, miše kafedr nügüd’ kut äi vozid-ki tagaze pästab lahjakahid kodikelen tedajid.
Ezmäižen kafedran pämehen oli Dmitrii Bubrih, kudambad nügüdehesai muštaba rahvahiden keliden alovehes. Suomalaiž-ugrilaine erišt (mugoižen oli ezmäine kafedran nimi) avaitihe vodel 1947 Petroskoin üläopištos. Lujas tärktan kafedran istorijas oli se aig, konz vodel 1990 kafedr oli tehtud Baltianmeren-suomalaižiden keliden da kul’turan fakul’tetaks. Voib sanuda, miše se aig oli uden etapan kafedran elos. Nece avtonomine olend lujas hüvin painasti sen radoho. Se zavodi kehitoittas heredas, nored opendajad radaškanziba tarkašti, openduz mäni rahvahaližil kelil. Fakul’tet tegihe popul’arižeks.
Om žal’, no vodel 2013 fakul’tet möst tegihe kafedraks, üläopenikoiden da opendajiden lugu väheni, kut keliden-ki časud, no kacmata sihe kafedran radnikad tegeba kaik opendusen kehitoitandan täht.
Jäl’gmäižes aigas kafedr pästi enamba 2000 suomen, karjalan da vepsän keliden tedajad. Opendamhas kafedrale tuleba ülä-openikad erazvuiččiš Venäman sijoišpäi, ei vaiše Karjalaspäi. Kaikile om mel’he opendusen process. Nügüd’ kafedral radab 13 opendajad da opendase läz 110 üläopenikad.
Praznuičendal kafedran ezitajad kundliba lujas äi lämid sanoid da spasiboičendoid ičeze rados. Kafedr kazvatab ritituid, kudambad ei vaiše hüvin tedaba kelid, no ristituid-ki, kudambad navediba ičeze kodimad, arvostaba sen kul’turad da istorijad. Venän kelen kafedran ezitai Nikolai Sobolev ozateldes sanui čomad sanad, miše kazvmused änikoičeba vaiše ku kaičeba ičeze jured. Kafedr opendab sihe ičeze üläopenikoid, i ku se iče kaičeškandeb ičeze jured, ka kodikeled-ki eläškandeba völ pit’käd igäd. Nügüdläine kefedran pämez’ Tatjana Paškova sanui: ”70 votnece om vaiše augotiž. jatktam ičemoi radod edemba”.