Texts
Return to list
| edit | delete | Create a new
| history
| Statistics
| ? Help
Natalja Anhimova.
Muzejan jubileivoden däl’ged
Source:
Kodima. № 1, 2018, p. 4
Natalja Anhimova
Muzejan jubileivoden däl’ged
Veps
New written Veps
Kirjeine redakcijaha: Muloi Šoutjärven vepsläine etnografine muzei praznuiči ičeze jubilejad. Sen pämez’ Natalja Anhimova starinoiči meile, midä toi muzejale männu voz’.
Tal’vkuul muzejan radnikad pidetihe meles sen muštosen, miččen dät’ miile kaikile Rürik Lonin. Hän sanii: ”Keradan vanhid kaluid da tegen muzejan lapsile. Sikš, mise nored tet’he ičeze rahvahan istorijan da kul’turan”.
Kaik tö tedat, mise necil vodel, 28 redukuul, muzejale töudi 50 vott. Necil kuul, mö kerazimei kaik ühtes IV konferencijal ”Loninan lugendad”. Nece oli suur’ vastuz, Šöutarvehe tuli enemba sadad mest.
Minun mel’t möto, vodes om tehtud suur’ rad, da se om hüvä. Necil radol mö znameičim Rürikan Loninan azjan da sel’ktäs radeim edeleze. Melevašti ünäižen voden mö äi kerdoid vastimei noridenke, ken čomin pagižeb ičemei vepsän kelel da tahteib da teggob, mise enemba tet’he vepsän kul’turan da veroiden pol’he. Oiktan da parahiman azjan vöd’he Marija Filatova da Lara Smolina, ii üht kerd hö ol’dhe muzejas, ot’he miid paginaha, siiš tuld’he čomad vastused. Voib sanuda, muga muzei pidi vodes paginan rahvahanke.
Kezal muzejaha ajelihe rahvaz Venämaspäi, Suomespäi, Franciaspäi. Paksus ol’dhe perehen kacijad: vanhembad da lapsed.
Lapsidenno mö, muzejan radnikad, mänim i voden lopus. Mel’t möto om se, mise mö olim kaikiš koumes vepsän školas: Kaleiges, Šöutarves, Šokšus. Miid lujas hüvin vasttihe školide mehed, opendajad da openikad. Tuli se aigeine, konz openikad el’getihe vepsän kel’t paginas. Paginad mö viim Rürikan Loninan azjide pol’he, tal’ven prazdnikoide pol’he, kut ned mäniba vepsän perehiš ende. Völ oli oikti, minun mel’t möto, kuviden ozutez vepsän kü-lid möto, konz voi nähta, miččed küläd ol’dhe ende, pol’ sadad vott tagaze, da miččed oma nüguni, mida mö kaičim da mida kerbotim. Minä meletan, mise nenišpäi vastusišpäi tulob himo proita nened vepsän küläd döugil da mašinal.
Döksob aig, školha tuldaze uded openikad, uded pol’ved – hö oma dö toižed. Kut ozutada, kut starineita vanhide čomusiden pol’he? Mise el’getihe, mitte om sija niil nügudlaižes elos. Meletan, lapsile tariž nähta da teta ičeze vepsän man istorijan pol’he. Oikti om se, mise školas oma mugoižed urokad!