Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Muzei da škol: äivozne ühthižrad

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Kodima. № 2, (2018), p. 6

Muzei da škol: äivozne ühthižrad
(Veps)

Kul’tur: Kaikuččel muzejal om hüvä tegend: kaita sidä, mi om tehtud da keratud, miše antta se toižile pol’vile. Ved’ ei sa eläda tedmata ičeze rahvahan istorijad, tradicijoid da kul’turad.

Jo äi vot Kalagen škol da Šoutjärven etnografine muzei radaba ühtes. Muzei om meiden sebranik, abunik i opendai. Meiden ühthine rad om lujas melentartuine i satusekaz. Konz meile pidab hüvin mänetada aigad, em meletagoi-ki pit’kha, midä tehtasid’-žo ajam muzejaha.
Ühthine rad Šoutjärven muzejan da Kalagen školan keskes zavodihe 90-voziden keskespäi. Lapsid vedetihe muzejaha, tundištoittihe vepsän rahvahan kul’turaha.
Pigai školan openikad zavodiba oppida kodirandan toponimikad, keraziba vepsläižid Kalagen, Toižegen da Kaskezan tahonnimid. Arvokahid materialoid, miččid lapsed oma keradanuded, anttihe muzejaha. Vodel 2003 Natalia Anhimova pästi kirjan Vepsän volostin tahoiden nimiš Šoutjärven etnografižen muzejan materialoiden pohjal.
Nügüd’ konz openikad da lapsed päivkodišpäi tuleba muzejaha, putuba enččehe aigaha, kus kaik ümbri kuti eläbzub harvinaižiden eksponatoiden abul. Lapsile om melentartušt kacta vanhoid keratud kaluid, tedištada, min täht pidab nece vai toine kalu. Muzejan radnikad tegeba lujas melentartuižid ekskursijoid. Lapsile starinoitas vepsläižiden enččes elos, salištusiš, veroiš da tradicijoiš.
Openduzčasuil vepsläižes pertiš lapsed saba äi uzid tedoid da unohtamatomid tundmusid. Päč-bogatir’, vaskine samvar stolal, rusked čoga, kätte, vanhad astjadkaik nece surel armastusel starinoičeb vepsän rahvahan polhe. Paksus openduzčasuiden aigan tehtas erazvuiččid mastar’-klassoid, ozutesikš, pašttas kalitoid, tehtas tätüižid, plettäs vöid. Nu a kut-žo olda vepsläižita vändoita! Likundvändod kaiken toba äi ilod lapsile.
Tämbei muzejas hüvin kehitoitasoiš nügüd’ aigaližed-ki tehnologijad. Lapsed navediba väta kehitoituzvändoihe planšetoil. Ned lujas tuleba mel’he kaikile lapsile. Täs voib kundelta vepsläižid pajoid, sanutesid vepsän kelel.
Vanhan tradicijan mödhe edel lähtendad muzejaspäi kaik adivod joba čajud magukahiden kalitoidenke da jagasoiš ičeze tundmusil toine toiženke. Kaik muzejan radnikad oma hüvänsüdäimeližed, sädajad da lujas adivoičetajad ristitud. kaiken vasttaba ičeze adivoid muhu modol, necišpäi henges-ki tegese läm’.
Konz muzejas tehtas erazvuiččid kuviden vai fotokuviden ozutelusid, hüviš meliš tuleskelem kacmaha niid. Nügüd’, ozutesikš, muzejas om avaitud Marianna Taisan kuviden ozuteluz, miččen nimi omЛики Карелии”. Iče Marianna om Šveicariaspäi. Hän ajeli Karjalan endevanhoidme külidme i tegi eläjiden fotokuvid. Ozutelusel om ezitadud 13 baboiden modkuvad originaližes stil’as. Kaikutte kuva om tradicionaližes iknan naličnikas.
Kezal vepsläižen lagerin aigan lapsed hüviš meliš lähteba ekskursijoile vepsän röunan külidme, mugažo Piterin agjaha, kus om kaičenus enččed časoun’ad da jumalanpertid. Nece abutab openikoile süvemba kacta, kut meiden tahoiš kehitoitase ortodoksine uskond.
Vepsän röunan školiden 200-voččen jubilejaks muzei tegi vendozutelusid. Ned oli omištadud vepsläižiden školiden istorijaha. Nece oli todesine lahj školiden täht.
A ku ken-se oleskeli muzejas öl, tedab, miše täs ei ole aigad tusttuda. Kaikuččen voden muzejiden öl vepsläižiden küliden eläjiden täht tehtas melentartuine programm. Muzejaha keradase lujas äi adivoid: lapsid, aigvoččid, tuleba eläjad susedkülišpäi, eskai lidnaspäi. Necil öl muzejas voib kulda vepsläižid pajoid, adivoile ozutadas muzejan honusid, eksponatoid, starinoitas vepsläižiden enččes da nügüdläižes elos.
Vepsän muzei kaiken om vaumiž abutada meile materialoiden ectes oppindtöiden täht. Äi kerdoid kävutim materialoid, fotoid, kirjoid da azjbumagoid muzejan arhivaspäi.
Kaikuččen voden ühtnemLoninan lugendad-konferencijaha. Nece om vanh hüvä tradicii. Openikad surel tahtol ezineba ičeze dokladoidenke.
Kosketused školan da muzejan keskes kehitasoiš. kitäm muzejan radnikoid ühthižrados. Muzejan pämez’ Natalia Aleksandrovna Anhimova jatktab Rürik Loninan azjad. Hän om lujas hüvänsüdäimeline, avonaine naine. Hänen kädes vepsän muzei änikoičeb. Muzei mel’dütoitab kaik enamba eri-igäižid ristituid, kudambad tuleskeleba erazvuiččiš man tahoišpäi.
Mugažo muzejas radaba Valentina Uhanovamuzeifondoiden kaičii, L’ubov’ Ivanovamuzejan kacui, Jevgenii Fotejevmuzejan tedoradnik. Kaik oma ičeze azjan professionalad, lujas adivoičetajad ristitud, kudambad navediba ičeze radod i paneba sihe henged.
Muzei andab meile äi hüvid tundmusid, opendab meid navedimha da arvostamha ičeze rahvahan istorijad. Se kaičeb äjiden sugupol’viden muštod. Toivotam muzejale uzid melentartuižid ekspozicijoid da äi kävujid.