Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Etnostudii Kalag’-küläs

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Pagištoiti Maria Filatova, Kodima. № 6, (2018), p. 4

Etnostudii Kalag’-küläs
(Vepsian)

Vepsän kul’tursebr tegeb ut projektad. Täl vodel se planuičeb tehta Etnostudijan, mitte radaškandeb Änižröunan Kalag’-küläs. Projektan tegii Julia Aprodu starinoiči meile sen polhe.

Om-ik nece projekt znamasine vepsläižiden täht?

Projekt om znamasine da aktualine nügüd’. Se abutab kehitoitta vepsän kirjkel’t da vepsän rahvahan kul’turad. Se om mugažo oigetud vepsän kelen pohjoižpaginan kaičendaha. Meiden projektan radho tartuba lapsed. Joga vodel vanhembid ristituid, kudambad pagižeba vepsän pohjoižpaginal, tegese kaik vähemba. Ühtes heidenke lähteba elospäi vepsläižed verod, tradicijad, kadob meiden paginki. Sikš, nece projekt om tarbhašt nügüdläižes aigas, nügüdläižes situacijas.

Om-ik se oigetud lapsiden opendamižehe?

Nece projekt om tehtud sen täht, miše lapsed, nored mehed zavodiba opeta ezitatoiden kel’t, miše tedaižiba rahvahan kul’turad, miše heil oliži melentartuz’ ičeze jurihe, miše tunduižiba ičeze vepsläižid jurid. Entostudijas lapsed opendaškandeba vepsän kel’t, vepsän rahvahan kul’turad, istorijad, saba tedoid nügüdläižes vepsläižiden elos. Etnostudijan radho kucum vanhembid vepsläižid, kudambad andaba norile ičeze tedoid.

Starinoiče, kut zavodib rata Etnostudii?

Radho mülüba erazvuččed kursad. Niid linneb seičeme: ”Vepsän kel’”, ”Kodiröun”, ”Istorii”, ”Tedorad”, ”Tradicijad da radonmahtod”, ”Rahvahaline söm’”, ”Rahvahan sädandrad”. Kaikuččen kursan täht om tehtud ičeze programm.

Kut radaškendeba nene kursad?


Ezmäine kurs, miččen nimi omVepsän kel’”, om lujas tärged. Se om tehtud sen täht, miše nored voižiba opeta vepsän paginad da kirjkel’t. Lapsed vasttasoiš külän vanhoiden ristituidenke, kundleškandeba heiden paginad. Mugažo tegeškandem literaturehtoid, miččil starinoičem vepsläižiden runoilijoiden da kirjutajiden polhe. planuičem tehta meiden Etnostudijas foto-ozutelusen. Sil linneb ozutadud vepsläižiden küliden fotod, meiden röunan londusen fotokuvad. Kaikuččele fotole ližadam kirjutesid, starinoid meiden man istorijan polhe. Šoutjärven etnografine muzei abutab meile rados. Lapsed oppiba enččid predmetoid, opendaškandeba vedämaha ekskursijad muzejas. Mugažo tahtoim, miše iče kirjutaižiba vanhemban pol’ven starinoid, heiden muštlotesid enččes elos. Projektas linneb tehtudIstorijan mušt-kurs. Sil lapsed saba tedoid sen polhe, kut eliba meiden küläd Suren Voinan aigan. Om tetpas, miše meiden man eläjad radoiba min’oroin. Heiden jügedas rados pidab teta lapsile-ki. Lapsed tegeškandeba videod, kus voinan veteranad starinoičeba necen azjan polhe.

Midä koskub rahvahan radmahtoid? Planuitas-ik tehta openduzkursid vai mastar’-klassoid?

Ka, Etnostudijas linneb vedetud käzitöiden mastar’-klassoid. Lapsed opendaškandeba tehmaha erazvuiččid tehmusid tohespäi. Mugažo opendaškandem lapsid vaumičemha vepsläižid sömižid: paštta kalitoid, skancoid, kürzid... Nügüd’ nece om tarbhaine azj. Sikš miše melentartuz’ rahvahan sömižihe nügüd’ om sur’. Meiden male tuleskeleba turistad, kudambad kaiken aigan küzeleba necen polhe. Mugažo tahtoim tehta ičeze tätüteatran. Muga lapsed saba tedoid rahvahan fol’kloras.

Miččed ezmäižed haškud projektan rados om jo tehtud?

zavodim jo vedädaNored oppijad-kursad. Lapsidenke ajelem Šotjärven etnografižehe muzejaha. Sigä lapsidenke radab muzejan pämez’ Natalja Anhimova. Lapsed opendasoiš vedämaha ekskursijad muzejas. Lapsid om 20. Lapsed tedištiba, mi om ekskursii muzejas. Natalja Aleksandrovna opendab lapsid kacmaha muzejan katalogid, lugeda tarbhaižid kirjoid, tundištoitab heid muzejan eksponatoidenke. Pigai lapsed vedäškandeba ekskursijad venän da vepsän kelel lapsiden da vanhembiden adivoiden täht. tegeškandeba ekskursijad erazvuiččile temoile: kalatez, mectuz, mecan radod, naižiden radod, radod mal, vepsläine pert’.

Midä edemba tegeškandet?

zavodim jo toštki radod. Vaumičem lapsidenke praznikan. Opendam pajoid, karguid. Tahtoim, miše lapsed ozutaižiba niidKalarand-praznikal, mitte linneb Kalag’-küläs 23. kezakud.

Kut pit’kha projekt radaškandeb?

Projekt radaškandeb kezakuspäi kül’mkuhusai. Minä lujas tahtoižin, miše Etnostudii ei lopte ičeze radod. Tahtoižin, miše küläs oliži Etnokeskuz, kuna lapsed voižiba tulda da opetas konz taht. Tahtoin, miše vepsän rahvahan tradicijad, kel’ da verod oliži kaitud.