Texts
Return to list
| edit | delete | Create a new
| history
| Statistics
| ? Help
Maria Košeleva.
Lapsiden päiv Toižeges
Source:
Kodima. № 6, 2018, p. 8
Maria Košeleva
Lapsiden päiv Toižeges
Veps
New written Veps
Kezakun 1. päiväl mirus praznuitas rahvazkeskeine lapsiden päiv. Se om üks’ vanhoiš rahvazkeskeižiš praznikoišpäi. Ezmäine Lapsiden päiv praznuitihe vozil 1950. Sil jügedal aigal lapsiden elo oli lujas tärged da heiden problemad oliba aktualižed. Praznikan pätegendan om se, miše starinoita ristituile problemoiš da jügedusiš, miččed oma penikaižil Man eläjil.
Nügüd’ nece om ilokaz praznik. Sil päiväl äjil lapsil zavodiše kezalebuaig školas. Äjiš Man lidnoiš tehtas erazvuiččid azjtegoid, miččiden pähenged oma lapsed. Ned oma erazvuiččed lapsiden pirdatusiden ozutelused, lapsiden kollektivoiden ezitused, sportvoibud da konkursad. Rahvaz ei unohta läžujid-ki lapsid. Tehtas erazvuiččid akcijoid, kus keratas den’goid heiden täht, vai čomid koncertoid, miččihe lapsed ei voigoi kävuda muite.
Necikš päiväks eskai penes Toižeg-küläs, mitte om Änižen randal, tehtihe lapsiden täht čoma da ilokaz praznik. Jo äjak-se vot Toižegen eläjad keradasoiš da tegeba praznikan külän eläjile. Lapsiden praznikan tegijad oliba Toižegen eläjad: Jelena Timbajeva, Galina Jeršova da Nina Lukjanova. Hö kerazihe ühthe da meletiba praznikan programmad. Pidab sanuda, miše heil om jo sur’ mahtišt. Muga täl vodel praznuitihe jo Ut Vot da Maidnedalid. Kaikuččen kerdan praznikad tegesoiš parembikš. Rahotiba praznikad sijaližed biznesmehed, kudambile mugažo om tärged külän socialine elo.
Lapsiden tandreh pedajištonno oli čomitadud mujukahil il’mšaruil. Kului čoma lapsiden muzik – muga tahtoihe-ki udes tehtas lapseks da lähtta kargaidamha i vändmaha. Praznikale kerazihe äi lapsid, nene oliba kut külälaižed lapsed, muga nene-ki, kudambad tuliba lebaidamha lidnaspäi baboinnoks da dedoinnoks.
Lapsed iloitelihe kut voiba. Hö kargaižiba, pajatiba, vändiba erazvuiččihe vändoihe da ühtniba konkursoihe. Praznikan tegijad meletiba mitte taht konkursoid, ned oliba erazvuiččed da tuliba mel’he kut penile, muga aigvoččile-ki lapsile. Kacmaha sihe, miše sumoti, nece ei telustand heile iloiteldas, oli vaiše tundmuz, miše se iloitelihe ühtes lapsidenke. Abutiba lapsile iloiteldas Kloun, Karlsson da Iriska (Jelena Timbajeva, Lidija Panfilova da Galina Jeršova). Hö vediba praznikad, kargaižiba, starinoičiba konkursoiš da andoiba lahjoid. Lapsed jokseliba, nagroiba da ei homaičenugoi, kut hotkas mäni aig. Hö jagoihe ičeze energijal kaikidenke tulijoidenke. Voib rohktas sanuda, miše kaik, eskai aigvoččed mužikad rižiba ičtaze lapsin. Praznikan lopus lapsed söiba magedusid da joiba magedad limonadad. Toižil sanoil praznikal oli kaik, midä navediba lapsed.
Om čoma, konz nügüdläižes aigas socialine elo eläb da kehitoitase küliš-ki. Pidab sanuda Toižegen eläjile da praznikan tegijoile sur’ spasib siš, miše ičeze vägil tegiba lapsiden täht mugoižen čoman da suren praznikan. Ved’ kactes ozakahile lapsile sündub toiv čomaha tulebaha aigaha.
Pidab muštta, miše Lapsiden päiv ei ole vaiše ilokaz praznik lapsile, no i johtutez ristituile siš, miše tarbiž kaita lapsid, heiden tervhut da oiktusid. Sid’ kaik lapsed kazvaškandeba ozakahikš da tegeškandeba meiden tulebad aigad čomaks da vauvhaks.