Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

Kut mö kuzen valičim

Corpus: New-writing language

New written Veps, Texts for children

Source: Ol’ga Žukova, Verez tullei, (2018), p. 100

Kut mö kuzen valičim
(Veps)

Uden voden praznikaks tat toskeli mecaspäi kodihe kuzen. Hänen Ondrii-poig tahtoi lujas necil kerdal mända tatanke.
Tatoi, ota mindai mecha kuzen tomha, – pakičihe poig.
Mängam, – sanui tat, – vaiše tarbiž suksed sada.
Ondrii löuzi ihastusiš pigašti suksed ičeleze i tatale. paniba suksed jaugaha i läksiba mecha. Ondrii kacub: ümbri kaik om lumespenzhad, pudei voi el’geta, kus mi om.
Kacu, poig, – heikahti tat, – nece lumesine mätaz om pen’ puhut.
Tat tabazihe barbas i zavodi pudištada, sortta lunt. Lumi lanksi, ozutihe kuzine.
Oh, ka sil oma lujas harvad oksed ühtes polespäi. Em otkoi necidä.
Raukaine kuz’, – sanui Ondrii, – nügüd’ kül’mäb ičeze lunipövuta.
Ei kül’mä, pigai möst paneb lunt i katab sidä, – sanui tat. A kutak meile valita čoman kuzen? Kuni ed sorda lunt, ed nägišta, mitte se om. Ala holdu, poigaine, pakičem kuzel prostida meid, miše kosketim sidä hödhüvid.
Ka, necen voim tehta, – ihastui prihaine. Kuzine, prosti, ala kurktu meiden päle!
Tarbiž löuta kuz’, mitte kazvab eriži toižiš puišpäi, – nevoi tat. Sil oksaižed-ki linneba oiktad kaikiš polišpäi.
Kacu, sigä om eriži seižui kuz’, – heikahti Ondrii.
Ka, nece om čoma, oksikaz. Necile kuzele andam parahiman sijan pertiš. Panem sen vädraha, maha, valaškandem vedel, i se ihastoitaškandeb meid hätkemba.
Ondrii astui hüviš meliš tagaze kodihe, ved’ tatanke oliba valičenuded kaikid čomemban kuzen. Paneškanzi lunt, i Ondrijale tuli pähä meletuz, miše lumi katab möst i uinotab heraštoittud kuzižid.