Texts
Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help
Heini Rostkova. Uz’voz’ližed tradicijad
Heini Rostkova
Uz’voz’ližed tradicijad
Veps
New written Veps
Ende
pertiš čomitadihe kuz’ , miše kaita uskondaha sidotud tradicijoid .Sid’ – miše sötta lapsid magedusil .Nügüd’ ezmäi kaiked ristitud tegeba necidä , miše tehta praznikališt kodikahuden il’mištod kodiš .Tot sanuda , Venämal om muga .Aigan sirttes vajehtihe kuzen čomitesed , ned oliba erazvuiččed erazvuiččiš maiš .Tradicijad-ki praznuita Ut vot oma ani toižed kaikiš mirun agjoižiš .
Völ paganuskondan aigan čomitadihe puid .Germanilaižed heimod praznuičiba tal’ven kesken praznikad .Sen nimi oli Jol’ .Siloi praznik mäni mecas , puid čomitadihe kangahan šlikuil .Kodihe todihe mecaspäi haugon .Aigan sirttes , konz paganuskond suli hristialaižehe uskondaha , kuz’ tegihe Raštvoiden simvolaks .Ezmäi pertid čomitadihe kuzen barboil .Kuzen barbad oma igähižen elon simvol .Sid’ kodihe todihe kogonaine pu .Ende kuz’ riputadihe lagen balkaha .Lugetihe , miše Raštvoiden ön pu tob pertihe satust .Sikš ezmäižed kuzen čomitesed oliba södabad .Päčomitesin oliba jablokad karameliš .Kuzen ladvaha pandihe saharaspäi tehtud tähthaine , mitte johtuti ristituile Viflejeman tähtast .
St’okulšaruižed ozutihe vaiše XVIII-voz’sadal .Om mugoine legend , miše siloi oli satusetoi voz’ , i st’okulpuhujad Kristof Müller da Hans Grainer Germaniaspäi tegiba čomitesid st’oklaspäi .Sid’ čomad st’okulšaruižed zavottihe tehta Čehias-ki .Anglias ozutihe ezmäižed hlopuškad .A XIXvoz’sadal Amerikas ozutihe ezmäižed elektrižed lämoipal’mikod .Kaikuččes mas oli ičeze kuzen čomitandan tradicijoid .
Japonias tehtas čomitesid kuzen täht risan jauhospäi da riputadas mugažo pun barboile penikaižid kupidonoid .Sikš ku neciš mas Raštvod da Mel’dnuziden (meil pühän Valentinan päiv ) päiv oma ühten aigan .Francias navedidas riputada imbirižid pr’anikoid , Amerikas – käveluzpalikon karččid magedusid .Sen form johtutab ”J ”-kirjant , mitte om ezmäine Jesus-nimes (Iisus ).
Nügüd’ läz kaikutte tedab , miše Venämal tradicii praznuita Ut vot 1.päiväl vilukud tehtihe P’otr Ezmäižen käskön mödhe .No ei kaikutte siloi čomiti kust kodiš .Sikš ku meiden mas kavag’pu pertihe todihe mahapanendoil .Vaiše XIX-voz’sadal bohatad kanzad otiba ”necen evropalaižen modan ” ičeze eloho .Zavottihe mugažo tehta praznikaližid ehtoid lapsiden täht .Kaikid bohatambad ristitud ostliba germanilaižid st’okulšaruižid , toižed kanzad tehliba čomitesid iče kävutades vanutest da kartonad .
Jäl’ges zavottihe tehta nabornikoid vanutesespäi , sid’ – erazvuiččid figuruižid papje-mašespäi da lämoipal’mikoid st’oklaspäi .Ezmäine zavod , mitte tegeb čomitesid kuzen täht , avaitihe vodel 1848 Klin-lidnas .Se radab nügüdehesai .
Valdankumaidusen jäl’ghe mugoine tradicii praznuita Ut vot tahtoitihe lopta .Lugetihe , miše se om ”papiden ” da ”barinoiden ” ilotuz .Vodel 1935 praznik pördutoittihe tagaze .Sid’ sündui uz’ sovetskijan aigan Uden voden praznuičendan tradicii – kundelta uden voden öl Spasskaja-čuhundusen časuiden iškendoid , vaumištada olivje-salatad da joda šampanjan vinad .Viflejeman tähtaz vajehtadihe vižagjaižehe tähthaze .Čomitesil oli ideoligine znamoičend , ned kuvaziba sovetskijan mehen znamasižid azjtegoid : kosmonavtad da sputnikad vai Hruščoval Venämale todud kukuruza .
Aig mäneb , tradicijoihe ližadase midä-se ut , vajehtasoiš kuzen čomitesed da praznikaližen stolan sömižed .Ozutesikš , ei muga amu tuli da jäi tradicii olivje-salatan ližaks vaumištada Udeks vodeks ”kraban salatad ”.Vaiše üks’ azj nikonz ei vajehtade – kerata stolan taga ühthe läheližid ristituid da sebranikoid da toivotada kaikid čomembid azjoid udes vodes .
Uz’voz’ližed tradicijad
Veps
New written Veps