Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

”Kalarand” vastsi adivoid

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Larisa Smolina, Kodima. № 7, (2019), p. 1, 6

”Kalarand” vastsi adivoid
(Vepsian)

Keza om čoma praznikoiden aig. Vepsläižed tegeba praznikoid kaiktäna erazvuiččikš. Kaikuččes agjas da küläs andaba praznikoile ičeze nimid, ičeze temoid. NakuKalarandom ani uz’ vepsläine praznik. Se pidetihe vaiše toižen kerdan Änižen randal Kalag’-posadas. Täl vodel minei tuli oza olda sil da nägištada kaiken ičein sil’mil.

Vändod lapsile

Kaks’ polenke časud avtobusal Petroskoišpäi i tulim vepsläižehe Kalag’-posadaha Änižen randale.
Čoma londuz, nittud hein, sured dekoracijad vastsiba meid ani kaiktäna. Praznik völ ei zavodinus i meil oli aig kävelta pöudodme da kacta kaiken. Ezmäi kaiked mel’he tuliba praznikan hüväd čomitesed: pirttud kala, erazvuiččed mecživatad, tehtud mel’nic, veneh da pandud kego heinäd. Adivod käveliba sinna-tänna da tegiba fotoid.
Kaikiš polišpäi kuluiba lapsiden heledad äned da vessel nagrand. Ken-se čibui, ken-se püdi kalad ongiragal, toižed keraziba marjoid da babukoid. Enamba kaiked mindai čudutoitiba pud, miččiš kazvoi garbol. Ezmäks minei tegihe opal. Meletin, kut-žo praznikan tegijad ei tekoi, miše garbol kazvab sol! No sid’ homaičin bumagan, kus oli kirjutadud necen marjan polhe da neciš čomas vändos. Om tozi hüvä idei! Nägui, miše lapsile nece vänd om lujas mel’he. toine toižen jäl’ghe jokseliba puidennoks da kaluiden abul keraziba garblod. Ani pičuižile lapsile abutiba heiden vanhembad.
Ei vaiše garblod voi kerata necil pöudol! Ku panda vähäižen väged da mel’t, ka voi sada babukoid-ki. No niken ei voind otta niid käzil, tarbiž oli putta babukoihe mäčuil rogatkaspäi.

Melentartuine programm

Scen oli vaumitud praznikaks aigvodhe.
Scenan päl oli eskai sur’ katuz, no necil päiväl oli tozi čoma. Kaiken aigan paštoi päiväine i nimiččen vihman polhe niken ei meletand-ki. Sur’ döl ajoi kaikid pil’vid edembahko, sikš taivaz oli sel’ged, a päiv oli lujas läm’. Adivoid kerazihe praznikale tozi äi. Enamba kaiked oli külän eläjid.
Maria Mironova da Julia Aprodu vediba kaiken praznikan venän da vepsän kelil. A čomad garmonin äned Sergei Ul’bakovan abul lendiba sinna-tänna Änižen aldoidme. Toine toižen jäl’ghe čomiš sädoiš scenale tuliba Kalagen školan lapsed daPihläine-ansambl’an pajanikad. Eziniba scenal Šokšun školan openikad-ki. vändiba čomid melodijoid kantelil da toiba hüväd mel’t kaikile.
Sikš ku praznikan tem täl vodel oli omištadud mecale da sen ižandalemechižele, ka kaik programm oli sidotud necihe. Kut sanui Kalagen školan pämez’ Svetlana Gotič: ”Jo toižen voden meiden škol vaumičeb necen praznikan. Toižed lapsed oma kezapästusel, toižed, ked oma tänämbei scenal, kaikuččel päiväl opendajidenke openziba sanoid, runoid, pajoid da karguid. Tänämbei praznikal oma kaik meiden lapsed kut päivkodišpäi, muga školaspäi-ki”.
Koncertan aigan penid lapsid vajehtiba vanhembad. Heiden heledad äned da čomad kargud lujas čomenzoitiba praznikad. A Mihail Pidžakovan pajo kondjan polhe ozuti pol’viden kinktad sidod.

Adivoiden mel’pidod

Čoma koncert, ilokahad vändod, mastar’-klassad lapsile, vepsläižed kalitad da magukaz lem’ tegibaKalarandadmelentartuižembaks.
Mastarid Petroskoišpai da Kvarcitniiküläspäi toiba praznikale čomid tehmusid. Sikš kaikutte adiv läksi praznikaspäi ičeze tomaiženke.
Külän eläi Valentina Mironova korktas arvosti praznikad ičeze posadas. Hän sanui: ”Nece praznik om lujas hivä. Se andab hiväd mel’t ii vaise vepsiile, no kaikile tulnuzile adiviile. Rahvast om lujas äi. kaik nägemei toine tošt. Pened lapsed pajatetaze lujas äi pajid. pagištaze čomin ičemoi kelel, kargeitaze da ii vareikei nikeda”.
Lujas korktas praznikad arvosti Šokšun külän eläi Mihail Pidžakov. Hän oli praznikal Kalages ezmäižen kerdan. Kacmata igäha, Mihail Aleksandrovičale om jo 88 vot, hän tuli Kalagehe aigoiš homendesel kiviradnikoiden radmašinal. Hän vaumiči praznikale enččen pajon kondjan polhe da pajati sen adivoile. Mihail Aleksandrovič toivotab, miše praznik Kalages tehtas kaikuččen voden, ved’ se lujas ühtenzoitab rahvast. Kalarandalvoi kulištada vepsän kel’t, voi tundištadas vepsläižen kul’turanke, sada tedoid vepsän rahvahan tradicijoiš da veroiš.
Tahtoižin sanuda surid spasiboid Kalagen posadan pämehele Natalja Silakovale hänen idejas tehtaKalarand-praznikad Änižen randal kaikuččen voden! Sur’ spasib Nataljan abunikoile-ki! Ved’ vaiše hüväl komandal voib tehta mugoižid azjoid hüvin! Ičeze hüväs rados da holes Kalag’-posadan emäg Natalja Silakova sai kitändkirjeižen Karjalan Rahvahaližen politikan ministerstvaspäi. Laske praznikan tegijoil linneb völ äi idejoid, a adivoid keradaseKalarandalekaikuččen vodenke kaik enamba i enamba!