Texts

Return to list | edit | delete | history | ? Help

30 vot radam rahvahan hüvüdeks

Corpus: New-writing language

New written Veps, Journalistic texts

Source: Larisa Smolina, Kodima. № 12, (2019), p. 1, 3

30 vot radam rahvahan hüvüdeks
(Vepsian)

Jo 30 vot mäni siš aigaspäi, kut Vepsän kul’tursebr oli tehtud Petroskoi-lidnas. Siloi, vodel 1989, nece oli tozi sur’ ihastuz, miše vepsän rahvahal om ičeze organizacii, mitte holdub vepsän kelen udessündutamižes, vepsän rahvahan elotahoiden da kul’turan kaičendas. Kaik nene voded Vepsän kul’tursebr ühtenzoitab koumen regionan vepsläižid, tegeb kaiken, miše ristitud muštaižiba ičeze juriš da oližiba korktad mel’t, miše oma vepsläižed. Kaik nene voded Vepsän kul’tursebr radab kinktas Karjalan, Piterin da Vologdan agjoiden valdmehidenke, tegeb äi erazvuiččid projektoid, miše leta vepsän kel’t, kul’turad da rahvast völ korktembale pordhale.

KUTI ÜKS’ SUR’ KANZ
Kül’mkun 23.
päiväl Rahvahaližen kul’turkeskusen zal oli täuz’ adivoid. Vepsän kul’tursebr praznuiči ičeze jubilejad. Praznikan nimi oliHobedaižed voded”. Sille kerazihe enamba sadad mest, lujas äi oli lapsid. Praznikan simvolaks tuli vepsläine sorzainekaičii. Vepsän kul’tursebran aktivistad tegiba sorzid ičeze käzil da lahjoičiba niid kaikile adivoile.
Praznik zavodihe Alevtina Andrejevan čomas runospäi, mitte nevob kaikuččele ristitule muštta ičeze juriš, pagišta maman kelel, tehta enamba hüvüt ičeze elos. Necidä idejad tabazi vepsläineRandaine-pajosebr-ki, mitte čomin ezini scenal da ihastoiti adivoid heledoil änil. Männudel vodel “Randaiželetäudui jo 15 vot.
Tervehtoitiba praznikan adivoid Karjalan Openduzministerstvan ezmäine varapämez’ Natalia Karmazina, Karjalan Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvan igähižiden rahvahiden erišton ohjandai Jelena Migunova da Kul’turministerstvan radnik Tatjana Klimük. Kaik sanuiba lämid, čomid sanoid vepsän rahvahale: kut om tärged muštta ičeze juriš, kaita ičeze kel’t da kul’turad, ved’ rahvaz om vaiše siloi, konz sil om ičeze kel’, kul’tur i tradicionaline elosija. Kaikutte ministerstv vaumiči Vepsän kul’tursebran aktivistoile kitändkirjeižid da lahjoiči niid necil praznikal.

JÜGED, NO LUJAS TARBHAINE RAD
Praznikan vedäjad, Suomalaiž-ugrilaižen školan openik Arina Kozük da Karjalan radion radnik Darja Švecova, starinoičiba adivoile Vepsän kul’tursebran istorijan polhe, sen tegijoiš, tehtud rados da nügüdläižes aigas.
Vepsän kul’tursebran varapämez’ Nina Zaiceva homaiči, mitte jüged rad oli zavottud siloi, 30 vot tagaze, kut vähän ristituid uskoi necen radon tarbhudehe, no kuverz’ äi hüvid satusid nece rad toi vepsän rahvahale nügüd’.
Sur’ spasib vepsläižile aktivistoile Anatolii Petuhovale, Nina Zaicevale, Zinaida Strogalščikovale, Maria Mulložele, Svetlana Pas’ukovale, Rürik Loninale, Aleksandr Maksimovale da toižile ristituile, ked zavodiba tehta necidä tarbhašt radod vepsän rahvahan täht siloi, 30 vot tagaze. 27 vot Vepsän kul’tursebras holdui Zinaida Strogalščikova, kaks’ jäl’gmäšt vot vepsän rahvahan hüvüdeks radoi Natalia Silakova. nügud’-ki jatktaba abutada Vepsän kul’tursebran pämehele da sirtta zavottud 30 vot tagaze rad kaiken aigan edehepäi. Meletan, miše neniden ristituiden nimed igäks tuleba Vepsän kul’tursebran istorijaha da eskai äjiš voziš päliči niid mušttas da kaitas.

MUZIKALDOINE-PROJEKT
Praznikal ihastoitiba adivoid erazvuiččil ezitusil lapsed Suomalaiž-ugrilaižes školaspäi, Kalagen da Šoutjärven keskškolišpäi, mugažoVesläžed-lapsiden fol’kloransambl’ Petroskoišpäi.
Lapsed lugiba runoid, pajatiba pajoid vepsän, karjalan da venän kelil. ozutiba teatrozutelusid, äjan kargaižiba. Praznikan aigan Kalagen da Šoutjärven küliden lapsed, ”Muzikaldoine-projektan ühtnikad, vaumičiba adivoile eskai nügüdläižid pajoid vepsän kelel da čoman videoklipan ühtele pajole. Muzikaldoine-projekt tuli eloho täl vodel Vepsän kul’tursebran abul, Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvan rahatugele.
Projektаn aigan šoutjärvelaižed da kalagelaižed lapsed tundištoitihe vepsläižiden pajoveroidenke, openziba nügüdläižid pajoid vepsän kelel, openzihe kargaidamha, pajatamha da eskai tehmaha videoklipad. Projektan lopus Kalag’-posadan etnokul’turižesVärtin-keskuses eskai avaižihe muzikstudii, kus lapsed iče voiba änestada pajoid nügüd’. Projektan aigan lapsed kirjutiba CD-diskan vepsän kelel. A kameramehed Vladimir Slavov da Konstantin Nikolajenko tegiba videoklipan čomaleKirdeine-pajole. Sanad da muzikad vepsän kelel kirjuti Šoutjärven vepsän etnografižen muzejan radnik, Vepsän rahvahan horan pajanik da lahjakaz muzikant Jevgenii Fotejev. Videoklipas ozutadas čoma vepsläine londuz, neižne, kudamb eläb lidnas da tusttub ičeze Kodimad. Neiččen roliš klipas om Karjalan radion radnik Darja Švecova.
Čoman pajon vepsän kelel pajati Vepsän kul’tursebran ühtnik Galina Lokkina. Ihastoiti adivoid uzil čomil runoil venän kelel vepsläine kirjutai Oleg Mošnikov. Hän lugi ičeze jäl’gmäižid kändmižid Nina Zaicevan, Alevtina Andrejevan, Mihail Bašninan, Galina Baburovan da Ol’ga Žukovan runoile. Lopihe praznik Vepsän rahvahan horan ezitusel, tradicionaližil vepsläižil pajoil da lujas čomal nügüdläižel pajol Karjalan polhe.
Vepsän kul’tursebr kitäb Karjalan Openduzministerstvad, Kul’turministerstvad, Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvad, Rahvahališt kul’turkeskust, ”Periodika-paindištod, ”Randaine-pajosebrad da aktivižid vepsläižid, miše tuliba abuhu da kaik ühtes tegiba mugoižen čoman praznikan ičeze hengen täht.