VepKar :: Texts

Texts

Return to list | edit | delete | Create a new | history | Statistics | ? Help

Valentina Rogozina. “Gul’aida – gul’ai, a ičeiž rad mušta”

Valentina Rogozina

“Gul’aida – gul’ai, a ičeiž rad mušta”

Veps
New written Veps
Sügüzel da tal’vel, sil aigkeskustal, mitte jatkui Pokrovan päiväspäi Sur’ pühäzesai, stolan praznikoidenke sidotud aigtegod vajehtihe norišton keragoilbesedoil. Pidab sanuda, miše tobjimalaz besedad mäniba tal’vel, sikš ku kezal oli äi kodiradoid da heinäntegoei olend aigad lebule.

KENEN TÄHT OLIBA BESEDAD?
Ende besedoiden täht valitihe sur’ pert’, kus eli leskiak vai üksjaine mamš. Neiččed puhtastiba sidä, a prihad sel’gitiba lunt pertinno da toiba haugoid.
Erašti besedale tuli norid lapsetomid naižidvaiše peneks pordoks, kacmaha ičeze norembid sizarid. A muite besednikad jagoihe kahthe gruppaha: aigvoččed neiččed i prihad da norikaižed neičukaižed i prihaižed ( völ openzihe tehmahas besednikoikš). Nored besednikad tobjimalaz ištuiba da kacuiba, kut pidab ičtaze vedäda besedal. A besedale pidi vaumištadas: sobdas čomihe sädoihe, pletta kasoihe čomid lentaižid, ombelta kruževad räcnihe. Kerdale neiččed otliba vanhad paikad vai ezipaikad, miše levitada sädoile: konz neižne kezerzi, sädole lanksi pästrid, a ezipaik varjoiči puhthan soban reduspäi.

LEBUAIGALKI RADOS MUŠTA
Ende pertiš ei olend lämoid i pidi viritada säresid: kerosinlampad tuliba eloho jo möhemba.
No neiččiden hoikad sormuded lämoita-ki mujiba, kut oikti kezertalangale pidi olda hoikan. Naku muga neiččed käzimujegel kezerziba langan, i kaikutte tegi ningoižen, mitte oli tarbiž. Oli mugoine vanhembiden muštatiž: "Gul’aidagul’ai, a ičeiž rad mušta". Vanhembad neiččed, kudambiden kezerduz oli jo vaumiž, kudoiba koukuižel kruževoidniid pidi sidoda äjan, miše vaumištadas sajaks. Neiččed mugažo kudoiba äi podzoroid, käzipaikoiden čomitesid, katusid liphaižiden päle, kruževoid räcniheoli radod sormiden täht. Neiččed ištuiba da radoiba, a prihad kacuiba neiččiden tehmusihe da valičiba ičeleze nevestoid. Naku niken ei jänd radota.

MIDÄ ED TEGE ČOMUDEN TÄHT!
Mehele pidi mända aigemba, ika norembad neiččed valičeba ičeleze čomembid prihoid. Sikš vanhembad neiččed vaumištihe besedale muga: valičiba parembid sädoid, tegiba bantoid hibusihe, mujutiba kulmad nogel, hosiba modpoliškod rusttoikš. Hibused voitihe siledoikš kandatesel, miše hibused ei lähtnuižigoi kasaspäi, a kas olnuiži siled dai hibusid olnuiži kuti enamb. Huled pidi hosta jäpurahal, siloi ned pit’kha jäiba rusttoin pertiš, no sen taguiči huliden nahk haukteli da necen kibištimidä ed tege čomuden täht! Norišt om norišt kaikuččel aigal, siloi vai nügüd’, kaiken-se om himo olda hüvän da čoman. "Laske kibed linneb homen, a tänambei olen baskan da čoman", – muga meletiba meiden ezitatad.
Miše ozutada ičeze čomut, neiččed pletiba erazvuiččid kasoid. Kenel hibused oliba sagedad, sil i gor’ad ei olend: hän pleti kut tahtkaiken oli hüvä. Kenel-žo hibused oliba harvad, sen kas oli hoik, i miše ozutada čomid hibusid, kasoid plettihe välläštirohkaitihe tehta niid sanktembikš. Mugažo kovašti vöstihe, miše paremba nägunuiži vösija. Ende neiččiden sarafonad oliba pit’käd, i oli ani jüged hotkas homaita, oli-ik neižne kapos vai lihav.

VÄND VOIMUZ TUNDIŠTADAS PAREMBA
Oli muga nimitadud "Kondi da neiččed" -vänd.
Sändoiden mödhe, neiččed mäniba mecha marjoihe, a pihkuspäi ozutihe "kondi" da tabadaškanzi neiččidkeda "kondi" tabazi, se neižne tegihe-ki "kondjan akaks". Nece par ištuihe laučale, i nügüd’ jo toine priha kändihe "kondjaks" i taboiteli neiččid. Neche vändho voiba väta vaiše aigvoččed neiččed da prihad. Vändos voi sebata neidišt, eskai tervehtada-ki, no vänd oli vänd. Norikaižed neičukaižed da prihaižed ištuiba laučal i kacuiba, kut mäneb nece vänd: teziba, miše toižel vodel heile-ki pidab väta sihe. Muga neiččed da prihad tundištihe toine toiženke pimedoil ehtoil.
Pidab sanuda, miše besedad ei olnugoi pit’käd: konz emägad, kudamb andoi ičeze pertid norišton besedale, vedäškanzi unehebesedale tuli lop. Voitihe pit’kha gul’aida, no homendesel üks’kaik pidi nousta aigoiš, kaikid varasti rad.
Pagišta vepsläižiden lebupäiviš voib lujas pit’kha. Meletan, miše paremba linneb pagišta kaikuččes tradicijas da veros eriživoib olda, löudase äi ristituid, kudambad völ muštaba da tedaba necen polhe enamba. Se oliži ani hüvä da abutaiži meile süvemba päzuda vepsläižiden enččehe eloho i udištada sidä. Voim otta midä-ni vanhas elospäi udehe, nügüdläižehe eloho i sidoda senke, voim opeta norištod süveta tradicijoihe, a mugažo ližada midäse ut enččihe harjemusihe da veroihe. Ken tedab, voib olda, muga täutam ičemoi elod i kovitam ičemoi vepsläižid jurid, miččed erasiš perehiš om jo kadotadud.