Texts

Return to review | Return to list

Kalag’ muštab ičeze gerojad

history

August 20, 2025 in 15:47 Нина Шибанова

• created the text
• created the text: Kalages avaitihe pert’-muzei Sovetskijan Sojuzan Gerojan Anna Mihailovna Lisicinan muštoks. Se starinoičeb adivoile noren rohktan neiččen elo-ozas, hänen urohontegos, a mugažo Suren Kodiman voinan da eriližen voinoperacijan polhe. Nece znamasine azjtego mäni Anna Lisicinan muštpäiväl. Sille kerazihe äi rahvast. – Nece om tärged muštazjtego ei vaiše Kalagen, Änižröunan, Karjalan, no i eskai Venäman täht. Nügüd’ om Suren Vägestusen 80-vozne jubileivoz’. Se pördutoitab meid istorijaha, nenihe tragižihe aigtegoihe meiden mal. Muzejan avaiduz, Anna Lisicinan muštpachan udištamine – kaik nece sanub siš, miše meiden täht om tärged mušt istorijas, meiden ezitatoiš, neniš, ked koliba kaites meiden mad vihanikoišpäi, – sanui valdmez’ Valentina Pivnenko. Idei tehta muzei tuli Kalagen administracijan pämehele Mihail Pol’akovale “Vepsläine”-teatrozutusen kacundan jäl’ghe. Küläs nügüdehesai seižub pert’, kus Anna sündui i kazvoi. Nece pert’ tahtoitihe sirtta Anna Lisicinan muštpachannoks. Sikš ku pert’ om kulu i nece om kul’turobjekt, necida ei voind tehta. Hüväd ristitud andoiba Mihail Pol’akovale Koposovoiden pertin Toižegespäi. Se oli letud vodel 1919. Pert’ lujas kožub Lisicinoiden kanzan pert’he. Lühüdas aigas nece idei todenzoittihe eloho. – Pertin kohenduzradoihe ühtniba sijaližiden karjeroiden pämehed da radnikad, iče eläjad. Ken-se abuti veda pertin, toižed ostiba sauvondtarbhuzid, tegiba pertin betonalusen, katoiba pertin katusel. Kaik abutiba, – sanui Mihail Pol’akov. Muzejas om koume ekspozicijad. Päekspozicii starinoičeb Anna Lisicinan polhe. Kaks’ tošt honust om omištadud Surele Kodiman voinale i eriližele voinoperacijale. – Pertiš voib nähta endištadud kaludištod, äjid eksponatoid muzejan täht andoiba Anna Lisicinan heimolaižed, külän eläjad. “Šoutjärvelaine”-ecindjouk täuti honusen eksponatoil, miččed starinoičeba Sures Kodiman voinas. Materialoid eriližele voinoperacijale lähtnuziden saldatoiden polhe toba heiden läheližed. Kalagespäi 12 mest läksi voinoperacijale, erased jo nikonz ei pörtkoi tagaze. Mö jatktam kerata kaluid i meletam, miše muzei linneb melentartuine kaikile, – sanui Mihail Pol’akov. Pert’-muzei Anna Lisicinan nimel tegese sijaks, kus kaitas mušt rohktan vepsläižen neiččen urohontegos, a mugažo tärktan kul’turkeskuseks, kus planuitas tehta ekskursijoid, tematižid azjtegoid, ozutelusid da mastar’-klassoid lapsiden täht, miše kazvatada patriotizmad, armastust kodimaha, ülendust ičeze rahvahas.