ВепКар :: Тексты

Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Pagiškat ičetoi kelel!

История изменений

12 октября 2021 в 15:46 Nataly Krizhanovsky

  • изменил(а) автора источника
    с Irina Sotnikova
    на

30 сентября 2019 в 14:49 Нина Шибанова

  • создал(а) текст
  • создал(а) текст: Kezakun 14. päiväl Piterin agjan Vidl-küläs mäni I Regionankeskeine vepsän rahvahan konferencii. Sihe ühtniba vepsläižed Piterin i Vologdan agjoišpäi, a mugažo vepsän rahvahan ezitajad Karjalaspäi. Konferencijal pagištihe ani erazvuiččiš vepsläižid koskijoiš küzundoiš: vepsän kelen kaičendas, kodikelen opendamižes školiš da üläopištos, kundaližiden organizacijoiden roliš da valdkundan abus vepsän rahvahale, etnoturizman kehitoitandas vepsläižiden elotahoiš, norišton aktivižes rados. Ezmäižel sijal oliba küzundad vepsän kelen kaičendas da sen opendamižes lapsile. Ezitajad Karjalaspäi, Piterin i Vologdan agjoišpäi jagoihe ičeze mahtištol da tedoil kodikelen opendamižes. Kut om tetpas Karjalas vepsän kel’t opetas nelläs školas, päivkodiš, universitetas. A nügüd’ kaikutte openik, kudamb opendab vepsän kel’t školas, voib valita ekzamenad kodikelen mödhe. Kut nägub, Karjalas anttas sur’ homaičuz vepsän kelen opendamižehe da kaičendaha. Oli melentartušt kundelta meiden sebranikoid Vologdan i Piterin agjoišpäi, kut opetas lapsid vepsän kel’he sigä. Ved’ äjiš Vologdan i Piterin agjoiden školiš vepsän kelen urok om kut fakul’tativ, vaiše Vologdan agjan Babajevon rajonan Kujan školas vepsän kelen urok om oficialine. Ol’ga Nikolajevna Smirnova radab Kujan školas, 19 vot ohjandab lapsiden ”Kastkuine”-kollektivad. Hän starinoiči, miše kacmata sihe, miše Vologdan agjas eläb vähemba kaikid vepsläižid, hö tegeba kaiken, miše kaita kel’t, tradicijoid, veroid, miččid anttas pol’vespäi pol’vehe. Vologdan agjas om kümne fol’klorkollektivad, niišpä nel’l’ om lapsiden kollektivad. Kaik ned om sätud školiden pohjal. Ol’ga Nikolajevnan sanoiden mödhe pajod lujas abutaba opeta lapsile kel’t. Nece om kaikid kebnemb maht kodikelen opendamižes. Ol’ga Nikolajevna om todesine vepsläine, hän tahtoib antta ičeze mahtišton lapsile i tegeb necidä surel armastusel ičeze rahvahaze i kodikel’he. Äjad vastusel pagižiba siš, miše paremba kaikid opeta kel’t kanzoiš. Mugošt mel’t om Gul’a Polivanovaki, Vidlan školan opendai. Hän tahtoib sündutada melentartust kodikelen opendamižehe ei vaiše lapsil, no heiden vanhembil-ki. Hän starinoiči: ”Ezmäižile vepsän kelen kursile – kanzklubha, tuleskeliba kogonaižin kanzoin. Lapsed ühtes vanhembidenke oppiba ei vaiše ičeze röunan istorijad, no ičeze kanzan istorijad-ki. Läz kaikuččes kanzas oma vepsläižed jured. Mugoine ühthine rad abutab vahvištoitta kosketusid kanzas, vanhembad zavodiba el’geta, kut om tärged kaita ičeze jurid. Konz kanzas pagištas kelel, ka satuz-ki om paremb. Kanz nece om ezmäine abu vepsän kelen opendamižes. Ku kanzoiš ei zavotkoi pagišta kelel, ka rata-ki linneb jügedamb”. Meile ei vaiše starinoitihe, kut opetas lapsid kel’he Vidlas, no ozutadihe-ki. Konferencijan ühtnikoiden täht tehtihe ekskursii udehe Vepsän fol’klorkeskusehe. Tägä om kaik, mi om tarbiž kodikelen, vepsän rahvahan tradicijoiden i kul’turan opendamižen täht. Radab tätüteatr, om sur’ kinozal, vepsän rahvahan muzei, äi honusid, kus opetas ombelmaha, kudomaha, tehmaha vöid, hurstid, kuvid. Kaik adivod oliba sures ihastuses neciš pertišpäi. Oli völ-ki üks’ tärged azj konferencijal – Vidlan kul’turpertin i Vepsän fol’klorkeskusen pämehele Nadežda Mihailovna Koval’skajale anttihe ”За верность Северу”-medal’ sures panendas vepsän rahvahan kul’turan kehitoitandaha i kaičendaha. Kut sanuiba konferencijan ühtnikad, mugoižed konferencijad oma tarbhaižed vepsläižile. Pidab tehta mugoižid vastusid i ühtes valdemehidenke pagišta problemoiš, jagadas mahtištol, antta toine toižele nevondoid. Tahtoin spasiboita konferencijan sädajid lämäs vastuses i kaikid, ken tegeb tärktan azjan vepsän rahvahan täht. Pagiškat kodikelel! Pagiškat kaiktäna!