Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

El’iäs’s’eh n’äl’l’äšty yks’i hukka

История изменений

19 ноября 2021 в 15:14 Нина Шибанова

• создал(а) текст
• создал(а) перевод текста
• создал(а) текст: El’iäs’s’eh n’äl’l’äšty yks’i hukka. Ei t’iijä, mis’t’ä ottua ruogua. Mid’ä hän’el’l’ä ruadua? L’äksi hiän Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh pakkuomah hän’el’d’ä miilos’t’ie. Že šanow: ”Mäne, šanow, kävel’l’äh lovalla vahna hebo pikkarazenke varžazenke. Hebo že, šanow, šie šyö, a varžan’e jät’ä, ana kažvaw, hres’t’uanalla ruadua hän’el’l’ä hyvä l’ienöw”. I hiän i l’äks’i murdamah. Tul’i, kävel’l’äh, verno, hebo varžanke. Hukka i šanow: ”Hebo, oi hebo, mie, šanow, šilma šyön!”. – ”Šie, šanow, šyöt, a ongo šiwla pašporta?“. – ”On!” – ”A kešt’ä?”. – ”Jyrgi-šyöt’t’iäštä”. – ”A miwla on, šanow, Miikul-šyöt’t’iäštä, ka, šanow, kačaha vain, mie hän’n’än noššan”. Hebo hän’n’än nošti. Hukka šuwn avai da i kaččow. Hebo kuin potkuaw molemmilla jalloilla – hukka i l’en’d’i. I uijittih hebo varžanke. Hukka tuaš n’äl’gähin’e. Proid’i n’ed’el’i. Uwveštah l’äks’i Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh: ”Mil’l’ä, šanow, miwla hot’ šyöt’t’el’iečie?” ”Mäne, šanow, goralla. Kävel’öw, šanow, šuwr’i bokko. Šie hän’en, šanow, i šyöt”. L’äks’i hyppiämäh. Verno, on bokko. Šanow: ”Bokko, oi bokko, mie, šanow, šiwn šyön!” – ”Šyöt, n’iin, šanow, valda on šiwn oma, šie, šanow, olet hukka, mie vain bokko. I ka, šanow, mid’ä mie šiwla pagizen hyvyt’t’ä: čem šiwla miwlda villoida sträs’s’ie hambahilla, da murennella luwloida, lomaija, lučče mie šiwla, šanow, käššen män’n’ä podgoru. Šeizawvu, avua šuw, a mie, šanow, kun podgoru l’ähen hyppiämäh – kohaldi šuwh, yn’n’äh šiel’ä i l’ien’en...” Ka i l’äks’i (män’i šin’n’e hukka), a bokko t’iäl’d’ä i l’äks’i l’en’d’ämäh. L’end’i, l’end’i (hyppäi), da ei šuwh, a kun oččua vaš šarviloilla poltaldaw – hukka i l’en’d’i! Da uid’ii bokko. Hukka tuaš jäi ven’ymäh... Nowz’i, viel’ä pahemmin n’äl’l’äšty. Tuaš l’äks’i Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh. Šanow: ”Mid’ä olgah ana viel’ä šywvä!”. – ”Mäne, šanow, Pawlovskoilla; l’äht’öw portnoi rawdazenke aršinanke. Šie, šanow, hän’d’äh i šyö”. Hyppäi, tavottaw. Aštuw portnoi: ”Ka, šanow, mid’ä, portnoi!“. – ”A mid’ä?”. – ”Mie, šanow, šilma šyön!”. – ”A ken, šanow, šie olet?”. – ”Mie, šanow, t’iijän kaikkie rozmieroida, kaikkie škurua n’äin. Dai, šanow, mittuan enžis’t’äh, šiin’d’ä i šyöt, bud’i kun olet hukka”. Ka i rubei mittual’emah: turvan mittai, šel’l’än mittai. ”Hukka, šanow, olet. Ka vain hän’d’ä ew hukan. Ka hän’n’äštä mittuan – da i gotovo!”. – ”Ladno!” Vert’i, vert’i hän’n’äštä. Aršinalla rubei ”mittuamah”: kyl’gie vaš, turbua vaš – jogo kunne! Že äijäl’d’i sorviečow... Hän’n’än sorvi da i uid’i. Män’i meččäh hukka že (a portnoi l’äks’i aštumah kod’ih). Sober’i šiel’ä hukkie, tovar’issoida, kondien l’öwvet’t’ih poput’i, da i l’äht’iet’t’ih tavottelemah. Tavotellah, tavotellah portnoida. Že, čais’, t’ied’äw: hukat puwh ei nowšša – puwh i nowz’i. Ka tuldih t’äh, sovietaijah, kuin tavottua hän’d’ä. Kondie šanow: ”Mie že tavottaz’in, no milma, šanow, ei košken, mie en rubie koškomah. Ka, šanow, mie t’eil’ä n’iin šanon: mie laškiečen alah, a t’yö, toizet, šanow, kaikin miwn piäl’l’ä (t’eid’ä on äijä). A šie, šanow, hän’el’l’yöh mänet da i šyöt”. Ka i l’äht’iet’t’ih, ven’yt’t’iečet’t’ih. L’äks’i nowžomah hukka, a portnoi tabakkua n’uwhaičči. Otti tabakerkašta da i šanow: ”En’n’en šurmua n’uhn’ie, da i – gotovo!”. Ka kun založi äijän šin’n’e, šiel’d’ä kun čihn’iw: ”Čih!”. A hukka i duwmaičči: ”Šyön!”. Da kun kočahtaw, da i uijittih. T’äššä ših portnoit i jiäd’ih el’ämäh, eiga heid’ä ei ol’iis’. Vs’o!