Тексты
Вернуться к просмотру
| Вернуться к списку
El’iäs’s’eh n’äl’l’äšty yks’i hukka
История изменений
19 ноября 2021 в 15:14
Нина Шибанова
- создал(а) текст
- создал(а) перевод текста
- создал(а) текст: El’iäs’s’eh n’äl’l’äšty yks’i hukka.
Ei t’iijä, mis’t’ä ottua ruogua.
Mid’ä hän’el’l’ä ruadua?
L’äksi hiän Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh pakkuomah hän’el’d’ä miilos’t’ie.
Že šanow: ”Mäne, šanow, kävel’l’äh lovalla vahna hebo pikkarazenke varžazenke.
Hebo že, šanow, šie šyö, a varžan’e jät’ä, ana kažvaw, hres’t’uanalla ruadua hän’el’l’ä hyvä l’ienöw”.
I hiän i l’äks’i murdamah.
Tul’i, kävel’l’äh, verno, hebo varžanke.
Hukka i šanow: ”Hebo, oi hebo, mie, šanow, šilma šyön!”.
– ”Šie, šanow, šyöt, a ongo šiwla pašporta?“. – ”On!” – ”A kešt’ä?”. – ”Jyrgi-šyöt’t’iäštä”.
– ”A miwla on, šanow, Miikul-šyöt’t’iäštä, ka, šanow, kačaha vain, mie hän’n’än noššan”.
Hebo hän’n’än nošti.
Hukka šuwn avai da i kaččow.
Hebo kuin potkuaw molemmilla jalloilla – hukka i l’en’d’i.
I uijittih hebo varžanke.
Hukka tuaš n’äl’gähin’e.
Proid’i n’ed’el’i.
Uwveštah l’äks’i Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh: ”Mil’l’ä, šanow, miwla hot’ šyöt’t’el’iečie?”
”Mäne, šanow, goralla.
Kävel’öw, šanow, šuwr’i bokko.
Šie hän’en, šanow, i šyöt”.
L’äks’i hyppiämäh.
Verno, on bokko.
Šanow: ”Bokko, oi bokko, mie, šanow, šiwn šyön!”
– ”Šyöt, n’iin, šanow, valda on šiwn oma, šie, šanow, olet hukka, mie vain bokko.
I ka, šanow, mid’ä mie šiwla pagizen hyvyt’t’ä: čem šiwla miwlda villoida sträs’s’ie hambahilla, da murennella luwloida, lomaija, lučče mie šiwla, šanow, käššen män’n’ä podgoru.
Šeizawvu, avua šuw, a mie, šanow, kun podgoru l’ähen hyppiämäh – kohaldi šuwh, yn’n’äh šiel’ä i l’ien’en...”
Ka i l’äks’i (män’i šin’n’e hukka), a bokko t’iäl’d’ä i l’äks’i l’en’d’ämäh.
L’end’i, l’end’i (hyppäi), da ei šuwh, a kun oččua vaš šarviloilla poltaldaw – hukka i l’en’d’i!
Da uid’ii bokko.
Hukka tuaš jäi ven’ymäh...
Nowz’i, viel’ä pahemmin n’äl’l’äšty.
Tuaš l’äks’i Jyrgi-šyöt’t’iäl’l’yöh.
Šanow: ”Mid’ä olgah ana viel’ä šywvä!”.
– ”Mäne, šanow, Pawlovskoilla; l’äht’öw portnoi rawdazenke aršinanke.
Šie, šanow, hän’d’äh i šyö”.
Hyppäi, tavottaw.
Aštuw portnoi: ”Ka, šanow, mid’ä, portnoi!“. – ”A mid’ä?”. – ”Mie, šanow, šilma šyön!”. – ”A ken, šanow, šie olet?”.
– ”Mie, šanow, t’iijän kaikkie rozmieroida, kaikkie škurua n’äin.
Dai, šanow, mittuan enžis’t’äh, šiin’d’ä i šyöt, bud’i kun olet hukka”.
Ka i rubei mittual’emah: turvan mittai, šel’l’än mittai.
”Hukka, šanow, olet.
Ka vain hän’d’ä ew hukan.
Ka hän’n’äštä mittuan – da i gotovo!”. – ”Ladno!”
Vert’i, vert’i hän’n’äštä.
Aršinalla rubei ”mittuamah”: kyl’gie vaš, turbua vaš – jogo kunne!
Že äijäl’d’i sorviečow...
Hän’n’än sorvi da i uid’i.
Män’i meččäh hukka že (a portnoi l’äks’i aštumah kod’ih).
Sober’i šiel’ä hukkie, tovar’issoida, kondien l’öwvet’t’ih poput’i, da i l’äht’iet’t’ih tavottelemah.
Tavotellah, tavotellah portnoida.
Že, čais’, t’ied’äw: hukat puwh ei nowšša – puwh i nowz’i.
Ka tuldih t’äh, sovietaijah, kuin tavottua hän’d’ä.
Kondie šanow: ”Mie že tavottaz’in, no milma, šanow, ei košken, mie en rubie koškomah.
Ka, šanow, mie t’eil’ä n’iin šanon: mie laškiečen alah, a t’yö, toizet, šanow, kaikin miwn piäl’l’ä (t’eid’ä on äijä).
A šie, šanow, hän’el’l’yöh mänet da i šyöt”.
Ka i l’äht’iet’t’ih, ven’yt’t’iečet’t’ih.
L’äks’i nowžomah hukka, a portnoi tabakkua n’uwhaičči.
Otti tabakerkašta da i šanow: ”En’n’en šurmua n’uhn’ie, da i – gotovo!”.
Ka kun založi äijän šin’n’e, šiel’d’ä kun čihn’iw: ”Čih!”.
A hukka i duwmaičči: ”Šyön!”.
Da kun kočahtaw, da i uijittih.
T’äššä ših portnoit i jiäd’ih el’ämäh, eiga heid’ä ei ol’iis’. Vs’o!