Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Pedri-cairi

История изменений

22 июня 2023 в 21:12 Нина Шибанова

• создал(а) текст
• создал(а) перевод текста
• создал(а) текст: Ajaw Pedri-cairi. Starikke ajaw edel, halgod suwri regi. Starikal on ylen hyvä hebo. Häi kyzyw starikal: – Kuibo teil kazvaw leibät? – Leibät, – sanow, – kazvaw hyvin, ka pervoi koren’ červi jed’at. – A kuzbo nengoman hevon otit, ostitgo vai kodis kazvatit? – Ni ostanu en, ni kodis en kazvatannu, s turbiša s niva vslett prišol. – A kuzbo, – sanow, – kirvehen nengoman otit, ostitgo vai pajas azutit? – Ni ostanu en, ni pajas azutannu en, a v rečke kupals’a i v nogu popal. Izvoščikale sanow: – Aja dälgeh starikale. Ajaw starikale dälgeh. Starikke ajaw pihale, laskettaw hebon, a cairi pertih hypähtähes. Starikke hebon lasketti, tulow pertih, ka pertis cairi. Häi pölgästyi, ka čut’ ei langennu. Izvinäičeh: – Izvenäites’, imperatorskoje veličestvo, minä en hyvin sinun kera pagižnu. Cairi sanow: – Ničego, älä varaida ni midä. D’aksaite, da sanot hyvin. Starikke d’aksaheze. – Kuibo sanuoit sinä leibih niškuoi? A minä sanuoin sidä, što viiden päivän ruadot mendäh sudre bojarile, a kuudes päive ičele vai tulow. – A kuibo hebon otvetuoičit? – Vot, – sanow, – imperatorskoje veličestvo, hebod, – sanow, – minä ni ostanu en, ni kodis en kazvatannu, a nain, tuli mučoile muamah, i muamalleh tuli neče hebo. – A kuibo sanuoit kirvehen? – Vot, imperatorskoje veličestvo, kirveste en azutannu, ni ostanu, vot nečis ojaižes olin kezuoil i d’algal nostin ojaižes piäi. – Moločče, starikke, maltuoit otvetuoida. A vot, – sanow, – starikke, ku on sinul hebo hyvä, edgo voiš viedä minud Moskovah zautren’n’ail. – Voin, imperatorskoje veličestvo! Viere magata spokoino, otdi̮haiče. Vieröw cairi magata, dai starikke vieröw. Cairile ei magažuta. Kodvaižen magaži i nostattaw starikan: – Läkkä, – sanow, – d’eduška! – A aige on, imperatorskoje veličestvo, yöl menemme Moskovah. Häin opät’ vieröw magata kodvaižekse, ka eibo magažuta. Kodvaine proidiw, nostattaw starikkad: – Davai, – sanow, – läkämme nygy. Deduška nowzi i rubeži virzuih villažid hattaruoid krieppimäh prähkehen kera. Lähti tahnale, ka eibo tule. Pedri-cairi vuottaw, punaldaheze tahnale – ga häi čugunat kreslah lad’d’adaw. Pedri-cairi kyzyw: – Midä ruadat, d’eduška? – Vot, – sanow, – imperatorskoje veličestvo, jesli minä en panne čugunad, ka meid kuadaw. Siid val’l’astaw hebon, panow cairin, od’d’ualoil kattaw, nuoral nuoriččow i lähtedih ajamah.^ Ajettih Moskovah, ka zautren’n’aih iškedih. Häi pidi hebon cairin vorottuoih. Časovuoit tartuttih: – Kunne, vanhe, nygyöi cairin vorottuoih? – Andagat, – sanow, – hot’ silmät čiistidä, nägy ni midä ei. A iče nuorad riiččiw. Hypästäheze cairi, ka časovuoit ken kunnegi pagoh. Cairi ottaw iččeh kere starikan omih komnattuoih. Syöttäw, d’uottaw starikan. – Midäbo pidäw, – sanow, – dieduška, tuondas sinule? – Minule ei pidä muud ni midä, piästä iäres minut krepostnuois pravas, štobi̮ oližin vol’nuoinnu graždaninannu. Otti kir’utti kuldažil bukvil, čto «enämbi et ole krepostnuoi, olet vol’noinnu graždaninannu». Da vie anduoi pätačkan na čai.