Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Mečäšš kažvaw gribuw, marju

История изменений

30 октября 2023 в 12:50 Нина Шибанова

создал(а) текст
создал(а) перевод текста
создал(а) текст: M’idä t’iän mečis’s’ä kažvaw, mit’t’ynäz’ie puuloida? Meil’ om mečl’öi äijäl’d’ äiji i mečät meil’ ollah l’äšš. Mečči on i koivz’ia i pöd’jie on i kuwži on i, i l’epl’öi i huabloi. Miän mečäšš äiji kud mid kažvaw: meil’ kažvtah gribat, äij on borvikkuu, i glad’ošku i šualais’t gribuw vahvu i r’iižikki, kažvtah. Nu, kevišt päin kažvtah enämb borvikot, a šygyžyl’l’ n’in kažvtah šualzet gribat, kažvtah. I juagdoi om miän äij, vavarnuw on äjäl’d’ äiji, l’uboiss koh, hot’ Oleksandrofkoin mečäšš hos’ Dolgoin mečäšš, meil’ vavarnot äjäl’d kažvtah. Meil’ on äijäl’d’ šuwr’ šua. Kunne päin šuo on? On šua, on Pogr’elovašša päin, stancija l’iäw šiäl’. Karblu on äijäl’d’ äij. Nu, täh šut’t’en ei äjäl’d’ n’ägynnyn, a n’ygyn rubei ožutl’iččemah zmejat. Ka meil’ tapettih yhen zmejan, tapettih, i hin i str’iad i kand yhekšän zmejais’t, aha, i n’äm zmeiz’et meil’ tuadih tänne. Miwl kodvan oldih bankoiss, patom hy okl’eidih n’äm zmejat. Karbluu on äij, daž i n’ygyn ka viäl’ kävel’l’äh, vilzella. N’yt viel’ä čäin parembi karbalo on? Ono jo on vilun’, akt’abr’ on jo, on dvassit’ ftaroje a vašt egl’ein oldih. Hyv on, hyvät ollah raskazivat, hos’ hianzet ollah a äij on karblu. Vopče miän mečäššä on äij kaikki šub, i n’äidä on i or’iihu on, ei äiji kažvaw, aha, or’iihu kažvaw, i n’äid on pakčinoi i kal’inu on i, muazet kun r’äbin’z’et. A räbn’i n’in on äjäl’d’ äiji, kaikil päin on räbn’i, oo čer’ohmuw on. Nu a meil’ räbn’i eij ol mod ker’ät, bol’n’ičči meil’ käšköw ker’ät, viiz’kymmen’d viiz’ kopeikkuu kilo, a my emm narod ei ker’ät. En’n’ein kerät’t’ih räbin’iä? Ennen? Ennen ei, ennen ker’ättih šyädih. Šyädih šyädih, ennen kaik räbn’i ker’ättih šyädih. Čer’ohmu kuivattih, šilloin vet’ ej ollun fruktoi meil’ n’imyt’z’iä. Kuivtah hän’en a šid’ i zavur’vaijah, nu bol’ez’n’ašt on, šiäl’ ponossušt on i täd. Mus’s’ikku meil’ on, bualu äijäl’d’ äij on, vopče kaikki šub on. A mus’s’ikku toož kuivtah, kuivtah. A n’ygyn jo ruvettih t’iädmäh jo i zal’vaijah peskulla. Buolua kun kerät’äh, n’in kuin hän’d’ä talvekši? Talvekš bualu kaštah, puiz’ih kaštah, prost kaštah hänel’l’ kipitkall. Miwl n’e prišlos’ kaštuw, a sus’idat kaššettih. I peskunken hyv on bual. A karblot n’in ollah talven per’t’impil’. Kumbazet tvetat il’i hein’ät ollah 1’ekarsvennoit? L’ekarsvennoit? Om meil’ šiäl’ enämmän ka tok kantah bod’uugu, mut’yš l’yw traw on bod’uug, i l’ekarstvah on, i mjat mjatuu muan’ on traw, kantah. Šid viäl’ myt’yš l’iäw on traw, pit’kzet muazet l’istzet a valgizet vačzet, heil’ on l’ehmi hyv juattu, koož hänel’l’ on kooža ver’el’l’ä. Aha muaz’i travu kaikk. A patom i viäl’ muazet travat on, ka lut’kat okol’vaijah. Om muaz’i kun kuužikkan’ om meil’ kažvtah. N’in pidäw kuivata šidä? Eei ei täm, täm kun lut’ikkoi mor’ii? Tuat ed ragz’ih čökit čökit, n’in i täd i okol’vaijah. Peldoloissa t’ämä kuwžut kažvaw? Ei, meččäšš on, meččäš vrod’, lod’mašt ymbär’. L’eikkuat šormen šiel’ä, n’in ongo mit’yt’t’ä travua? Oo, a koož l’eikkut n’in on dorožn’ikk, podorožn’ik, kar’ialakš dorožn’ik, täd šivtah. Paiz’lois’t šyin koož ollah paiz’et n’ii vaštuw hawvutah, koivušt vaštu hawvutah i paiz’et äjäl’d’ täd, prohd’itah vaššašt. Štobi hiiret ei koškiettais’ l’eibiä, mid’ä mit’yt’t’ä pannah travua? L’eibii? Nu ollah muazet pist’yl’kät, miä en t’iij kuin heid kučtah, pist’yl’kät pist’yl’kät ymbär’ vär’čl’öis’t pannah, nu i hiir’et ei n’iin šywvä. Vs’orovno hiir’et l’öwtäh, kaikkin päin et pane. Lapšella l’ihawvutah käd’yöt il’i n’iärvät, eigo ole mit’yt’t’ä tože travua? A kooža käz’it lapšil ran’š kun lapšil l’ihavuttih, n’iär’evz’et ed n’äm, n’in on hapannutta hagu, jawhon’. I tämä äjäl’d’ on pol’z’it’el’noi, äjäl’d’ hyvin ottaw. Meil’ ka Owd’i-buaball, kum miän kakšoizet muam šai, kakšinzet hy l’ihottih, n’in täd havu kaik. Mi t’ämä on? Nu ka kor’inkan’ on kuužin’, kuužin’ kor, a šiäl’ ruaduččow ka kun jawhon’. I kа täm äjäl’d’ hyv pöl’yn’ aha, äjäl’d’ hyviin pomog, avuttaw n’äid kuin l’ihawvutah, il’ jallat. Nu kooz jallat l’ihavtah n’in enämmän šaaras’t rihmu šivtah lambhammu.