Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Iäl’l’in’ el’än’d

История изменений

17 ноября 2023 в 10:55 Нина Шибанова

изменил(а) текст
Rubin šanomah iččid, kuin mi el’in. Mi olen jo vanh, muis’an kaikk šub i puamet’t’ miwl om viäl’ hyv. Ka kuin el’imm ran’š, el’imm my emm äijäl’d’ hyviin. Ruaduw ol’ äij, kez’r’ät pidi da kudua, kävl’imm holstiziss. I kuin yhet bahilkzet ošštah, ka n’äis’s’ kävyim öbidn’äll kir’ikköh. Mänet a dorgall et pan jalgah, panet kainloh a kengätt aššut. I ka n’äidä omakš igiä i žal’eičimm, kaiken ijän i pidimm, poka vanhistuimm. Jallašš ka bahilkzet oldih, a piäl’l’ä kudoimm sarfnoi pid’im, oldih kar’ilzet sarfnat kuvott. Oldih t’omnii šin’ii, kaikil šub yhemmuazet oldih, kruašinhizet, kruašin star’innii kruašin ol’, vanh kruašin. A viil’imm ombl’im ič, kaikk käz’l’öil’l’ i ruadoim kaikki ruadloi käz’l’öil’l’. I pellošš i kyndimm hebz’ill, i haraimm i kaik šub ruadoimm. A piäššä mid’ä? A piäšš ol’ sorokk, kar’ialan’ sorokk, sorkat oldih, fatan’, i viäl’ ei jollun n’imid. Emm n’ägennyn hyvyšt n’imid, a ka vanhistuim, i n’ygyn äjäl’d’ hyv el’iä, ei tahot i kuall. A mužkat tož luapot’z’iss kävel’dih ruavoll, krom luapot’t’i viäl’ ei mid ollun pidiä. Ka mužikzet n’iin i kävel’dih. Paida holstin’ štan’it holstizet, kaikk šub oldih omall n’äpil’l’ ruavett. Kežäl’l’ mi izvesno. Keviäšt, keviä avawduw, rubit pelloll, ogorodu kyndmäh, šid pelloll l’ähet. Kev’iäl’l’ kyl’vät pellon, šid jo tuaht vedmäh rubit, tuahet v ijun’i. Da. Tuahet vejät, a šiid’ jo i l’ähtöw täšš pokossu, rubit n’iitmäh. A n’iittim kaikk käz’l’öil’l’ omill. I jäl’geh pokossua täšš jo pelvaš. Meil’ kaik pelvašt kyl’vettih, patamušt meil’ pelvaš kažvo, i pelvaš ol’ kal’l’is’. Vot kyl’vimm kez’r’äimm, ičeh varoin pidi jätti pelvašt, kumbzen myät a ostatkat ičel’l’ jätät. Kuvot, kez’r’it kaiken talven, ičel’l’, ičel’l’ kudoim, iččih varoin vain i kudoimm. A viäl’ kunn? Dl’a prodaži vet’. Pos’t’el’n’ikkoi skuat’t’er’it n’äm oldih kaik šub om svai, omu ruadua, omu ruadua oldih kaikk šub. Post’el’n’ikat i poduškoiss nuavoločkzet i kaikk šub oldih holstizet. Vot. Kuin kudoja? Post’el’n’ikku kuvot, kuin ruavat doroškzet post’el’n’ikkah, a paikat, paikkoi kuvot, kuin holsan kuvotah, šiid višvaičet iššut paikkua. A skuat’t’er’i, skuat’t’er’i asob skuat’t’er’i, a rangz’i kuvottih, rangin’ muat mis’s’ magaimm, n’äil’l’ oldih uzor, poimimm. Poimimm, a patom kudoimm lawvanke, lawvall. A kuim poimija? A poimimm kanghaš poimit n’iaglall i polučaicca uzori, da da. T’iäl’ poimit kanghašš, a n’ičonkoin tagukš panet lawdzen, a šiid lawvais’t noštlet i tiäl’ kuvot uzoru. Da i l’iänöw uzrat. Vot ka skuat’er’loi i rangz’i šen’in kuvottih. Da lang, pidaw hyv lang, da i pelvaš pidäw hyv. Har’juat, oldih har’jat muazet, har’jut kahičč ato i kolmičči paikkoih varoin, patomušto. Pandih pelvašt l’igoh, kaššettih viihd’ittih šiäl’d’ valgit. Ka paikkoih ed skuat’t’er’loih varoin. A post’el’n’ikkuh hoikk, lang hoikk pidäw, nu vain što kruas’it vet’ hiät. A mil’l’ä toko kruas’ija? Ol’ kruaskuw, ol’. A kois’s’ kruas’ittih l’epäl’l’. Da, l’eppiä strugaijah, ka veičel’l’ l’ei, očist’ut i patom čugnoih pannah. Kiahtetah i täh i makaidih langua i täd, i holstua. I l’iänövi, kuin šanu, n’esous’em keldan’, a ka kuin kaštanovii cvet. Šom da, šom kaštanovii. A šin’zekši šin’zekši mil’l’ kruas’ittih? Pogod’, vrod’ čern’ilall šin’zekš kruas’ittih, čern’ilall. Valgikš bel’immä holsti kuvottu, holsti i l’evtät luugall keviäl’l’. Ka poka ruadu ei jow, heidä jovell kolt’it pual’ikall. Pual’ikat oldih. Pual’ikall kolt’it tuaš l’evtät luugall. Hy i solniškašš bel’iččettih i ruadučettih valgikš. A šid’ jo ka i ruavat skuat’t’er’loi i paikkoi, i kaikki šub. I lumell da i kodvan lumell, patamušt lum vallottaw, yl’hidä on solnišk, a alahud lum, n’in i valgit vihd’itah. A mid’ä kod’ilazešta ombel’ija? I plat’t’oi ombl’imm, i kar’ilz’i kitaikoi omblimm. Sarfnat oldih, sarfanat kuvottu. Kuvottu oldih sarfnat, ombl’imm, ombl’imm kaikki käz’il’öil’l’, i mužikoill paidoi, da, paidoi ombl’imm, štan’iloi ombl’im, kaikk holsthiz’ist. Da. Viil’l’, viil’et paijan, luastofkat oldih ka tiäl’ kainlošš, kainlošš oldih luastofkzet, mužkoin paijois’s’, nu a štan’iloiss kuin šanu? A l’iwštakko ol’igo paijašša? L’iuštkot oldih paijois’s’, n’ygyn vet’ r’ind šantah, r’ind. I višvaidih n’ektorii i višvaidih. A l’iwštakko ka ol’i kohaldi il’i rannašša, kuin luajittih? Kyl’l’ešš, kyl’l’ešš, ran’š oldih kyl’l’eš l’iuštakat ka tiäl’. Nu ei täšš pualešš a ka täšš, važmešš. Važmešš pualešš oldih n’ybl’z’et i n’ybl’köičičet’t’ih tiäl’. Viäl’ mid? Nu a hattaroida mit’t’yn’äzešt’ä luajittih toko? Port’ankz’i? Hattarz’i?^ Hattarzet toš oldih holstizet, kaikk šub oldih holstizet. Holsašt l’eiktah. Hattarzet luapot’z’inken, paglzet oldih. Paglz’ill vejttäh, i kengiččöw uroš i l’ähtöw, päivän i käel’öw luapot’z’iss. Kultah luapot’zet, viäl’ ruaduw. A ruavettih luapot’loi täšt? Kuin, ei ivašt, ei koivušt, ei, kuin händ naz’ival’i, l’ipovii, l’ipovije oldih, da, l’ipašt oldih luapot’zet, da. Ka n’äidä d’er’ittih l’ipua, i luapot’z’i ruavettih. A čunua piet’t’ihgo? Čuun’ua? Pijettih, vain pruazn’ikz’in. A čun’ua šilloin val’aidih, val’aidih val’šikat. Čuun’ua, patom kuottih kortiškoi kois’s’. Šargu kez’r’itäh, lambhan šargua ii oldih muazet val’šikat, val’aidih. Val’aijah n’in potom kortiškoi i ommeldih heis’t, da. A kortiškat oldih borinke, kel’l’ borinke kel’l’ fantz’inken. I fantz’inken ommeldih. A viel’ä mid’ä piet’t’ih vilulla aijalla? Tur’ki, tur’ki, tur’kit oldih, tulupat oldih. Ket hyvin el’ettih tulupat oldih, a ket kun pahemz’in el’ettih, är’mäkk. Är’mäkl’öi n’äis’t šaaroist ruavettih ka. Val’aijah šaarat i ommellah är’mäkän. A že mit’t’yn’e on, är’mäkkä? Är’mäkk pit’k on, piäh ei ow, n’iin, da vorotn’ikk on šuwr’, vorotn’ikoinke ommeldih štob vorotn’ikan nošštah. A täšš šivtah mil’l’äm but’t’en, i ka i vilull i ajeldih. A muwvanžet tulupoiss ajeldih, ofčinois’t oldih tulupat ommeld. Nu a kiäššä mid’ä toko talvella ol’i? Kiäs’s’? Kiäs’s’ kindhat, kindhat oldih nahkzet, nahkzet kindhat, a šiäl’ alan’ šaarašt n’iaglottu. A kel’l’ eij ollun šarguw, to tr’apkoist omblow alzet da i kindhih i panow, urhill. L’eikkuamah ruista, jalgah mid’ buit’ pand’ih šukin n’eičči? Mid piettih? Pijettih, omblow mis’t kalžut oldih. Kalžut oldih holsašt ommeldu, i ka jalgah kalžut panow. Kakš šolgia ommellah yhteh, ka kuin holst on i kalžut. I ruptetah borzet, ruatah, i kumakhiz’ill l’entočkz’ill i šivutah alhun. I ka n’äis’s’ i kävel’dih naizet. N’in n’e pohod’ittihgo šukkih, kalžut? Kalžut? Šukkih ei pohd’ittu, nu pohd’ittih, gol’aškat oldih katettu. A hy oldih valgit i ruptettu kuin ka ran’š i šuappaid pijettih ruploinken, borinken. Alahana ewlun kun šukilla kandua da, kalžuloilla? Ei ollun, ka täh šu vain ol’, i täšš kumakz’ill i šiwtah. Oldih kumakzet, muvanžill oldih ommeldu zast’oškzet, zast’oškz’ill zast’egn’iw n’ybl’z’inken, ruškiz’et l’entočkzet. I ka šen’iin i kävel’dih naizet. Stupn’it, stupn’iloi at ber’esti, täšt koivušt d’er’ittih. Kuin händ nazvaijah? I ruavettih stupn’iloi, kaikk stupn’iloiss i kävel’dih naizet, a urhot luapot’t’iloiss. A lapšet? Lašt, lapši r’ipakz’ih kruut’it’t’ih, r’ipakzet kaikk oldih holshizet, vot. I lapšet kažvettih, jo ruvettih kumbzet kävel’mäh, pihall hypel’dih, a štan’z’i eij ollun. Šid ommellah štan’zet, a ka tiäl’ tagun, prol’ihz’i jät’ettih, štob kaotell. I ka šen’iin i ruattih. A t’yt’z’ill plat’t’izet, pit’ät plat’t’at, pit’ät, štob jalgat kaikk šub kattais’. A jallaš toko piet’t’ihgo mid’ä? A jallašš n’imid. Kežäl’l’ kengätt, kaikin šub kengätt, poka vil l’ähtöw. A vil l’ähtöw, kel’l’ om mid panna a kel’l’ ei mid, n’in per’t’is’s' istah, i pihall ei laškittu. A pihall čuun’zet oldih jo, oldih čuun’izet täšš. A vil’ kuin ammuin äjäl’d, ammuin, to ei ollun čuun’z’i, kaikill oldih luapot’z’et. I lapšill luapot’z’et i šuur’ill luapot’z’et. A šid jo ka kuin myä, n’in täšš jo oldih čuun’zet, čuun’z’is’s’ jo kävel’dih. Gorall čuraičim, kel’l’ skammin’, kel’l’ karabl’.

17 ноября 2023 в 10:27 Нина Шибанова

создал(а) текст
создал(а) перевод текста
создал(а) текст: Rubin šanomah iččid, kuin mi el’in. Mi olen jo vanh, muis’an kaikk šub i puamet’t’ miwl om viäl’ hyv. Ka kuin el’imm ran’š, el’imm my emm äijäl’d’ hyviin. Ruaduw ol’ äij, kez’r’ät pidi da kudua, kävl’imm holstiziss. I kuin yhet bahilkzet ošštah, ka n’äis’s’ kävyim öbidn’äll kir’ikköh. Mänet a dorgall et pan jalgah, panet kainloh a kengätt aššut. I ka n’äidä omakš igiä i žal’eičimm, kaiken ijän i pidimm, poka vanhistuimm. Jallašš ka bahilkzet oldih, a piäl’l’ä kudoimm sarfnoi pid’im, oldih kar’ilzet sarfnat kuvott. Oldih t’omnii šin’ii, kaikil šub yhemmuazet oldih, kruašinhizet, kruašin star’innii kruašin ol’, vanh kruašin. A viil’imm ombl’im ič, kaikk käz’l’öil’l’ i ruadoim kaikki ruadloi käz’l’öil’l’. I pellošš i kyndimm hebz’ill, i haraimm i kaik šub ruadoimm. A piäššä mid’ä? A piäšš ol’ sorokk, kar’ialan’ sorokk, sorkat oldih, fatan’, i viäl’ ei jollun n’imid. Emm n’ägennyn hyvyšt n’imid, a ka vanhistuim, i n’ygyn äjäl’d’ hyv el’iä, ei tahot i kuall. A mužkat tož luapot’z’iss kävel’dih ruavoll, krom luapot’t’i viäl’ ei mid ollun pidiä. Ka mužikzet n’iin i kävel’dih. Paida holstin’ štan’it holstizet, kaikk šub oldih omall n’äpil’l’ ruavett. Kežäl’l’ mi izvesno. Keviäšt, keviä avawduw, rubit pelloll, ogorodu kyndmäh, šid pelloll l’ähet. Kev’iäl’l’ kyl’vät pellon, šid jo tuaht vedmäh rubit, tuahet v ijun’i. Da. Tuahet vejät, a šiid’ jo i l’ähtöw täšš pokossu, rubit n’iitmäh. A n’iittim kaikk käz’l’öil’l’ omill. I jäl’geh pokossua täšš jo pelvaš. Meil’ kaik pelvašt kyl’vettih, patamušt meil’ pelvaš kažvo, i pelvaš ol’ kal’l’is’. Vot kyl’vimm kez’r’äimm, ičeh varoin pidi jätti pelvašt, kumbzen myät a ostatkat ičel’l’ jätät. Kuvot, kez’r’it kaiken talven, ičel’l’, ičel’l’ kudoim, iččih varoin vain i kudoimm. A viäl’ kunn? Dl’a prodaži vet’. Pos’t’el’n’ikkoi skuat’t’er’it n’äm oldih kaik šub om svai, omu ruadua, omu ruadua oldih kaikk šub. Post’el’n’ikat i poduškoiss nuavoločkzet i kaikk šub oldih holstizet. Vot. Kuin kudoja? Post’el’n’ikku kuvot, kuin ruavat doroškzet post’el’n’ikkah, a paikat, paikkoi kuvot, kuin holsan kuvotah, šiid višvaičet iššut paikkua. A skuat’t’er’i, skuat’t’er’i asob skuat’t’er’i, a rangz’i kuvottih, rangin’ muat mis’s’ magaimm, n’äil’l’ oldih uzor, poimimm. Poimimm, a patom kudoimm lawvanke, lawvall. A kuim poimija? A poimimm kanghaš poimit n’iaglall i polučaicca uzori, da da. T’iäl’ poimit kanghašš, a n’ičonkoin tagukš panet lawdzen, a šiid lawvais’t noštlet i tiäl’ kuvot uzoru. Da i l’iänöw uzrat. Vot ka skuat’er’loi i rangz’i šen’in kuvottih. Da lang, pidaw hyv lang, da i pelvaš pidäw hyv. Har’juat, oldih har’jat muazet, har’jut kahičč ato i kolmičči paikkoih varoin, patomušto. Pandih pelvašt l’igoh, kaššettih viihd’ittih šiäl’d’ valgit. Ka paikkoih ed skuat’t’er’loih varoin. A post’el’n’ikkuh hoikk, lang hoikk pidäw, nu vain što kruas’it vet’ hiät. A mil’l’ä toko kruas’ija? Ol’ kruaskuw, ol’. A kois’s’ kruas’ittih l’epäl’l’. Da, l’eppiä strugaijah, ka veičel’l’ l’ei, očist’ut i patom čugnoih pannah. Kiahtetah i täh i makaidih langua i täd, i holstua. I l’iänövi, kuin šanu, n’esous’em keldan’, a ka kuin kaštanovii cvet. Šom da, šom kaštanovii. A šin’zekši šin’zekši mil’l’ kruas’ittih? Pogod’, vrod’ čern’ilall šin’zekš kruas’ittih, čern’ilall. Valgikš bel’immä holsti kuvottu, holsti i l’evtät luugall keviäl’l’. Ka poka ruadu ei jow, heidä jovell kolt’it pual’ikall. Pual’ikat oldih. Pual’ikall kolt’it tuaš l’evtät luugall. Hy i solniškašš bel’iččettih i ruadučettih valgikš. A šid’ jo ka i ruavat skuat’t’er’loi i paikkoi, i kaikki šub. I lumell da i kodvan lumell, patamušt lum vallottaw, yl’hidä on solnišk, a alahud lum, n’in i valgit vihd’itah. A mid’ä kod’ilazešta ombel’ija? I plat’t’oi ombl’imm, i kar’ilz’i kitaikoi omblimm. Sarfnat oldih, sarfanat kuvottu. Kuvottu oldih sarfnat, ombl’imm, ombl’imm kaikki käz’il’öil’l’, i mužikoill paidoi, da, paidoi ombl’imm, štan’iloi ombl’im, kaikk holsthiz’ist. Da. Viil’l’, viil’et paijan, luastofkat oldih ka tiäl’ kainlošš, kainlošš oldih luastofkzet, mužkoin paijois’s’, nu a štan’iloiss kuin šanu? A l’iwštakko ol’igo paijašša? L’iuštkot oldih paijois’s’, n’ygyn vet’ r’ind šantah, r’ind. I višvaidih n’ektorii i višvaidih. A l’iwštakko ka ol’i kohaldi il’i rannašša, kuin luajittih? Kyl’l’ešš, kyl’l’ešš, ran’š oldih kyl’l’eš l’iuštakat ka tiäl’. Nu ei täšš pualešš a ka täšš, važmešš. Važmešš pualešš oldih n’ybl’z’et i n’ybl’köičičet’t’ih tiäl’. Viäl’ mid? Nu a hattaroida mit’t’yn’äzešt’ä luajittih toko? Port’ankz’i? Hattarz’i? Hattarzet toš oldih holstizet, kaikk šub oldih holstizet. Holsašt l’eiktah. Hattarzet luapot’z’inken, paglzet oldih. Paglz’ill vejttäh, i kengiččöw uroš i l’ähtöw, päivän i käel’öw luapot’z’iss. Kultah luapot’zet, viäl’ ruaduw. A ruavettih luapot’loi täšt? Kuin, ei ivašt, ei koivušt, ei, kuin händ naz’ival’i, l’ipovii, l’ipovije oldih, da, l’ipašt oldih luapot’zet, da. Ka n’äidä d’er’ittih l’ipua, i luapot’z’i ruavettih. A čunua piet’t’ihgo? Čuun’ua? Pijettih, vain pruazn’ikz’in. A čun’ua šilloin val’aidih, val’aidih val’šikat. Čuun’ua, patom kuottih kortiškoi kois’s’. Šargu kez’r’itäh, lambhan šargua ii oldih muazet val’šikat, val’aidih. Val’aijah n’in potom kortiškoi i ommeldih heis’t, da. A kortiškat oldih borinke, kel’l’ borinke kel’l’ fantz’inken. I fantz’inken ommeldih. A viel’ä mid’ä piet’t’ih vilulla aijalla? Tur’ki, tur’ki, tur’kit oldih, tulupat oldih. Ket hyvin el’ettih tulupat oldih, a ket kun pahemz’in el’ettih, är’mäkk. Är’mäkl’öi n’äis’t šaaroist ruavettih ka. Val’aijah šaarat i ommellah är’mäkän. A že mit’t’yn’e on, är’mäkkä? Är’mäkk pit’k on, piäh ei ow, n’iin, da vorotn’ikk on šuwr’, vorotn’ikoinke ommeldih štob vorotn’ikan nošštah. A täšš šivtah mil’l’äm but’t’en, i ka i vilull i ajeldih. A muwvanžet tulupoiss ajeldih, ofčinois’t oldih tulupat ommeld. Nu a kiäššä mid’ä toko talvella ol’i? Kiäs’s’? Kiäs’s’ kindhat, kindhat oldih nahkzet, nahkzet kindhat, a šiäl’ alan’ šaarašt n’iaglottu. A kel’l’ eij ollun šarguw, to tr’apkoist omblow alzet da i kindhih i panow, urhill. L’eikkuamah ruista, jalgah mid’ buit’ pand’ih šukin n’eičči? Mid piettih? Pijettih, omblow mis’t kalžut oldih. Kalžut oldih holsašt ommeldu, i ka jalgah kalžut panow. Kakš šolgia ommellah yhteh, ka kuin holst on i kalžut. I ruptetah borzet, ruatah, i kumakhiz’ill l’entočkz’ill i šivutah alhun. I ka n’äis’s’ i kävel’dih naizet. N’in n’e pohod’ittihgo šukkih, kalžut? Kalžut? Šukkih ei pohd’ittu, nu pohd’ittih, gol’aškat oldih katettu. A hy oldih valgit i ruptettu kuin ka ran’š i šuappaid pijettih ruploinken, borinken. Alahana ewlun kun šukilla kandua da, kalžuloilla? Ei ollun, ka täh šu vain ol’, i täšš kumakz’ill i šiwtah. Oldih kumakzet, muvanžill oldih ommeldu zast’oškzet, zast’oškz’ill zast’egn’iw n’ybl’z’inken, ruškiz’et l’entočkzet. I ka šen’iin i kävel’dih naizet. Stupn’it, stupn’iloi at ber’esti, täšt koivušt d’er’ittih. Kuin händ nazvaijah? I ruavettih stupn’iloi, kaikk stupn’iloiss i kävel’dih naizet, a urhot luapot’t’iloiss. A lapšet? Lašt, lapši r’ipakz’ih kruut’it’t’ih, r’ipakzet kaikk oldih holshizet, vot. I lapšet kažvettih, jo ruvettih kumbzet kävel’mäh, pihall hypel’dih, a štan’z’i eij ollun. Šid ommellah štan’zet, a ka tiäl’ tagun, prol’ihz’i jät’ettih, štob kaotell. I ka šen’iin i ruattih. A t’yt’z’ill plat’t’izet, pit’ät plat’t’at, pit’ät, štob jalgat kaikk šub kattais’. A jallaš toko piet’t’ihgo mid’ä? A jallašš n’imid. Kežäl’l’ kengätt, kaikin šub kengätt, poka vil l’ähtöw. A vil l’ähtöw, kel’l’ om mid panna a kel’l’ ei mid, n’in per’t’is’s' istah, i pihall ei laškittu. A pihall čuun’zet oldih jo, oldih čuun’izet täšš. A vil’ kuin ammuin äjäl’d, ammuin, to ei ollun čuun’z’i, kaikill oldih luapot’z’et. I lapšill luapot’z’et i šuur’ill luapot’z’et. A šid jo ka kuin myä, n’in täšš jo oldih čuun’zet, čuun’z’is’s’ jo kävel’dih. Gorall čuraičim, kel’l’ skammin’, kel’l’ karabl’.