Тексты

Вернуться к просмотру | Вернуться к списку

Suomalaiž-ugrilaižele školale – 30 vot!

История изменений

21 ноября 2024 в 17:07 Нина Шибанова

• создал(а) текст
• создал(а) текст: Täl vodel Petroskoin Suomalaiž-ugrilaižehe školha opendamha vepsän kel’t tuli nel’l’ openikad, kut männudel-ki vodel. Nece om lujas hüvä znam, mitte ozutab, miše melentartuz’ vepsän kelen opendamižehe ei kado, miše nor’ sugupol’v tahtoib teta da opeta igähižen vepsän rahvahan kel’t da kul’turad. Škol om sija, kus ristit sab openduztedoid, a völ opendase vägestamha jügedusid, opendase kosketamhas toižiden ristituidenke, sabustamha uzid satusid da astmaha edemba i kaiken aigan kehitoitase. Suomalaiž-ugrilaine škol om erilaine, sikš ku sigä völ opetas armastamha kodikel’t. Täl vodel Petroskoin Suomalaiž-ugrilaižele školale täudui 30 vot. A ken om pannu školan alandusid, kenen naprindoiden tagut Karjalan pälidnas oli avaitud mugoine unikaline škol? Vozil 1991-1993 udes zavottihe opeta karjalan da vepsän kelid, sikš äjad vanhembad tahtoiškanziba, miše heiden lapsed opendaškanziba školas kodikelid. Vodel 1993 vepsän, karjalan da suomen rahvahaližiden kul’tursebroiden pämehed kirjutiba äi erazvuiččid azjbumagoid ministerstvoihe: hö pakičiba, miše olnuiži avaitud škol, miččes voinuži opeta vepsän da karjalan kelid. No azj pidenzoittihe, sikš Zinaida Ivanovna Strogalčšikova, (siloi – Karjalan Üleižen Nevondišton rahvahiden politikan, kul’turan, kelen da istorijan jäl’gendusen kaičendan kaikeižen komissijan pämez’) ühtes Tatjana Sem’onovna Klejerovanke (Karjalan Ministroiden Nevondišton Rahvahaližen politikan da rahvahidenkeskeižiden sidomusiden komitetan pämez’) da Adam Genrihovič Mulloiženke (Karjalan suomalaižiden Inkerilaižen ühtištusen pämez’) mäniba Petroskoin pämehen Sergei Leonidovič Katanandovannoks pakičemaha abud. Hän tarkas kundli heid da sanui, miše nece om hüvä azj i hän tugedab necidä pätandad, vaiše pidab ühtes vodes tehta kaik vaumičendradod školan avaidusen täht. 6. vilukud vodel 1994 Petroskoin pämez’ Sergei Katanandov allekirjuti “Rahvahaližen Suomalaiž-ugrilaižen školan avaidusen polhe Petroskoiš” -käskon №12, miččes om sanutud, miše rahvahaližiden sebroiden taričendan mödhe da lidnalaižen openduzsisteman kehitoitusen täht voden 1994 1. sügüz’kud pidab avaita Petroskoiš Suomalaiž-ugrilaine škol. Ezmäižeks školan pämeheks oli valitud Svetlana Heikkonen. Hänele anttihe nevond valita da otta radole opendajad, kudambad voinuižiba hüvin pagišta vepsän, karjalan vai suomen kelel. Muga oli keratud ezmäine opendajiden jouk. Školan openikad oliba erazvuiččiš lidnan rajonoišpäi, sikš heile anttihe avtobus, mitte kaikuččen päivän kerazi lapsid lidnas da toskeli školaha. Ezmäižed vepsän kelen opendajad oliba L’udmila F’odorovna Aleksejeva da Marina Borisovna Jevsejeva, a ezmäižes vepsläižes klassas oli 16 openikad. Vodelpäi 1999 školan pämehen om olnu Natalia Valerjevna Barkalova, kudamb radab sigä nügüd’-ki. Voib sanuda, miše škol om völ nor’, no neciš aigas sündui erasid školan azjoid, miččed nügüd’ jo tegihe školtradicijoikš. Nene oma “Karjalan jalokived” -festival’, “Lönnrotan lugendad” -tedooppindkonferencii, “Raštvaline konkurs” i toižed. Kaikuččel vodel školas mäneb “Kodikeliden ku”, mitte zavodiše uhokus da lopiše 9. sulakud, a mugažo vepsän, karjalan da suomen keliden nedalid. Täl vodel Suomalaiž-ugrilaine škol praznuičeb ičeze jubilejad. Sen täht ezmäižes voz’nelländeses oli pidetud nedal’, miččel oli tehtud äi erazvuiččid azjoid openikoiden da opendajiden täht da miččed koskiba školan elod. Nene oliba pirdandkonkursad, flešmo bad, karguid da pajoid, erazvuiččid vändoid, interaktivoid, kvizoid, sportvoibuid, ambund pnevmooružjaspäi, kürziden valand, tedofil’moiden da mul’tfil’moiden kacund da toižid. Jäl’gmäine openduzpäiv, mitte oli edel sügüz’pästust, nimitadihe “Pert’ om vastkarin”. Necil päiväl lapsid školan pordhil vastsi sur’ Kondi-tätüine, mitte “andoi käbäl” da sebazi kaikuččen, ken tuli školha. Necil päiväl keskustad oliba 35 minutad, a urokad jatkuiba 20 minutad. Oli tehtud fototahod, kus jogahine openik, opendai vai adiv voinuiži tehta melentartušt fotokuvad muštoks. Urokoiden aigan kaikuččele lapsele, opendajale da školan radnikale jagatihe magukast jähišt. Lopihe nece päiv praznikkoncertal, miččen vaumištiba openikad da školan pästnikad. Koncertale tuliba opendajad-ki, kudambad nügüd’ oma jo pensijal. Tulnuded adivod ozateliba kaikid školan jubilejanke da toivotiba, miše kaikuččen voden školha tuliži enamba lapsid, kudambad tahtoiba opeta Karjalan igähižiden rahvahiden kelid da kul’turad.