| 1731 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Kudomine
|
-
Da män’t’iijä, kl’ečat’t’i, et kl’ečat’t’ii on n’in, kl’ečat’t’ie hüvä kuduu.
|
| 1732 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Kez’r’iämmä i vallotamma
|
-
Et pivoloida šivo, a vadvot, pidäw oijendi̮a, oijennat, kiär’it loppuz’ekši, loppuz’ekši, da i panet, a s’iel’ on kuožel’ipuikkon’e da r’ihman’e, šivot da i pr’ad’i popr’adivai.
-
Eižis’täh kun zavod’it kez’r’ät’ä n’in, to ka kebie on n’in kez’r’än’e, li̮ajittu t’inašta, valettu kez’r’än’e da i, püörit’t’iäs’s’ä ol’i kez’r’än’e meil’ä toko, t’inašta.
-
Värt’inä koivušta, miän iče tokerdi toko, koivušta li̮ajitah, koivun’e on lujembi, muušta et mis’t’ä li̮aji.
-
Kadaji t’iäl’ on vähä, muis’an što havušta da koivuz’et.
-
Hän’es’ viel’ on koiraš, t’ämän koirakšen otetaa, a tože koirakšešta t’äšt’ä li̮ajitah, loukutetaa.
-
L’iina on pakšu, z’el’en’än’e, a t’ämä mi-to harm...
-
Parembi kunne on l’evit’t’iä?
-
Müö kižaimma čiži̮a da kargajamma da garmon’ih, i kadr’il’ii kižaimma, čiži̮a kižaimma, razno on, ka miän t’iäl’ä Iivangorašša čiži̮a bol’še kižattih, a ka miän s’iel’ä kül’is’s’ä miän Žiilofkissa s’iel’ä kadr’il’ii kižattii.
-
T’äššä kahen, čolovek šes’ heid’ä on, al’i vos’em, vaššakkeh, ka mie unahiin, kuin i kižatah čiži̮a.
-
Miän Pokrovašta viel’ä ei, miän Pokrovašta viel’ä har’jattih, kez’r’ät’t’ih šuur’ipühäh ši̮aten, viel’ä šuur’eššapühäššä aigahaže kun on kez’r’iämis’t’ä, aigan’e šuur’ipühä, viel’ä šuur’ešša n’ed’el’i pid’i, kävüt.
|
| 1733 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Ri̮adoma pelvašta
|
-
A mi t’ämä on?
-
Že ložie on?
-
Ka: ”Äijägo kabuo t’eil’ä on pelvašta?”
-
Luot, šein’äššä kušša on šeiččimen aršini̮a, kušša on kuuži aršini̮a.
-
Panet, kangahašša kümmenen šein’iä, kahekšan da kümmenen, on hieno pelvaš, nakrut’imma t’äwven kolodan n’in, da jogo šein’äššä šein’äššä šeiččimen aršini̮a, pid’i kuduo kaikkie.
-
Mit’t’ün’än’e on ker’inakka?
-
A mi on hebo?
-
A kuh tuur’ikka pan’iečow, že hebo kuččuočow, da puuhin’e moin’e že i on tože, kandaz’enke, kuin kuožel’in kandan’e, potom t’äššä paččahutta, t’äh čökät’t’ii.
|
| 1734 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Muasl’enča
|
-
A mid’ä, briha toko hebozella on?
-
Šordaw, n’iin možot i šordua, kiän’n’äl’l’ä kruto il’i mis’s’ä on muon’e ka pokruttan’e.
-
Gos’t’iloih da, nu a Muasl’enčana ka i kül’äh piet’et’äh ken’en, kel’l’ä on znakomoi.
-
I kel’l’ä hot’ i ew rodn’ua, da znakomoit on n’in, tullah meil’ä, kum päivä kumban’e l’ienöu.
-
Sober’iečetah, ühen talon vuogratah, a ei ühen, n’in taloloih, kes’s’ä t’üt’t’ö on.
-
Issuttih, L’äht’ei toiz’eh taloh, l’äht’ei kolmandeh, kes’s’ä t’üt’t’üö on n’iis’s’ä.
-
Šiel’ä annetahgo d’engat, annettihgo mid’ä šiel’ä, kel’l’ä ewle n’in, hallošta možot on häd’ä.
|
| 1735 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Kaški
|
-
Kaškie on prosto luad’ie.
-
Huhta uber’ie čisto, ka on pahembi, a kaškie, kaškie luajittih kuin?
-
Da, tuhkah, šiel’ä vähägo on okšua, poltat.
|
| 1736 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Hiil’ihawda i paja
|
-
rown’aidih, jes’l’i on viär’ä.
-
Kolot’ittih vos’em štuk, ol’i i šes’, üheššä randua on tr’i štuki i toizešša tr’i.
-
Hevos’t’a ei rawvottua nin vet l’ibie, kävel’l’ä heboz’ella, ka lähet ajamah, on, to on kolakka, to mid’ä i, to jiät’ikkö.
-
Ka on šügüžül’l’ä, vet on i n’ütten, kaikkie šeženmuoz’ie dorogilla.
-
On äijä i langetaa heboz’et, vain rawvottuan män’et jiät’iköl’l’ä, šorrat i jallan katkuaw hebon’e.
-
A on adrašša alahana, ka šeženmuoz’et kiber’äzet, i ka kakši ka n’äid’ä, kun ka šen’äin šorkua.
|
| 1737 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
L’eikkavo
|
-
Ka on kun t’änä vuona, en’n’ein Jür’gie äijiä ruis’ l’äks’i kažvamah, mid’ä en’n’ein Jür’gie, šid’ä en’n’ein Il’l’ua ruis’ ker’giew.
-
A mi on uvalmo?
-
On, lagoh langetah a šiel’d’ä, toin’e rubiew kažvamah, n’in t’äššä, i l’eibiä ei l’ie, da i olgie ei l’ie.
-
Vägöväl’l’ä mualla lagoh langetah, bol’še ruis’ i ozra, ka on tuagie, i kagra langei.
-
Vihma tuulenke, kuin hän’en šordaw, n’in noušša ei jo šua, koož on jo t’ähkä polnoi.
-
Mid’ä on jügiembi l’eikata?
-
Ruista jügiembi l’eikata, a n’äid’ä s’orowno, kagrua on kaikkie paraš l’eikata čir’pil’l’ä.
-
Mie muis’an kagrua l’eikatešša, n’in ka miwla večnoi ka t’ämä, n’iät on.
|
| 1738 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Katkuamma l’ehešt’ä
|
-
A mie ol’iin, da vrod’e kuin viel’ä on...
-
Kaikemmuos’t’a koivuo on, kaikenmuos’t’a otat, ühenmuos’t’a koivuo ewle, što vokurat ühenmuon’e.
-
Ka on naz’ivajecca hüva l’eheš sičagovoi sičagovoi.
-
Aigan’e vuoz’i on n’in n’iit’et’äh, aigan’e n’iin müöhemmä n’iit’et’äh.
-
Ka kun Il’l’ana on vihma, n’in iel’l’ä kun, ruaduiččiečetah, Il’l’ana vihma, n’in šügüžül’l’ä ei l’ie požuaruo.
-
Om mon’i Iivanampäiviä, on äijä, ka on šügüžül’l’ä Iivanampäivä, zuagordah ei käwvä, Iivanalda piän l’eikattih.
-
Šid’ä on Sviiz’en’i, Sviiz’en’jana meččäh ei käwd’ü, iel’l’ä, što Sviiz’en’jana meččäh kaikki män’n’äh mavot ii, na mesto.
-
A l’eikatahe kan’n’ikaz’en, ken šanow: ”T’ämä viizaš viiblon’e”, t’ämä ka hiitroi, n’in viizaš viibalon’e, a ken šanow: ”Pakkuujaz’in, pakkuujaz’ella kan’n’ikkua et anna, a t’ämän l’eikkuat kan’n’ikaz’en pois’, a t’ämä on pakkuujaz’en viibalo”.
-
N’in ka on, Iivanampäivän aigah l’eikkuaw, n’in on šiid’ä kuivan kooruot i kuivan n’ämä...
-
A ken spor’enjua ottaw, n’iin buitto on üön kaiken peldaitta kahalleh, čokot ii kannetah l’eibiä peldaittah.
|
| 1739 |
Весьегонский
|
диалектные тексты |
|
Čirpipiiruat
|
-
Da, mis’t’ä otettu om muččo, ka hot’ meil’d’ä on, miula on t’üt’är annettu, pid’äw čir’pipiiruat luad’ie, obezat’el’no čir’pipiiruat luad’ie pid’äü.
-
Otetah bohatoista taloloista, da, on šiel’ tuatot da muamot da bohatat, n’in gos’t’itaa, kaiken rodn’akunnan per’ehen otetah, l’äht’iet’äh čir’pipiirailla.
-
A kokot, mi t’ämä on?
-
A keit’el’l’in’e rieht’il’äl’l’ä voissa žuar’itah, on bol’še pšon’ičnoi, iel’l’ä oldih, funtow pjat’ oštau n’in, otmoločkua i šüöt’t’äw.
-
Оllaa s’irčat pandu po šes’ polotn’iššow, a köühemmäššä on kun kaijembi, n’in n’äis’s’ä s’impuloissa, nägüw što t’ämä on köühän’e, ka s’impun’e piäl’l’ä, ew put’in i s’irča.
-
Značit ewle, on kun kolme šolgie pandu, n’el’l’ä, n’in ewle put’in i s’irča, a kun pannah kuuži, hiän aštuu kum mit’t’ün’än’e, en t’iiji mih i šanuo.
-
Kaida, da paha, kaida da paha, köwhäl’l’ä ka, pandu on plat’jakulun’e, s’impun’e.
-
Tol’i d’elo ašt’uw bohatan t’üt’t’ön’e, on slojua, mit’t’ün’än’e!
-
Aššutah, ka on Vozn’es’en’jana aigahaže luuga pit’kä, n’in jalgoida ei n’ävü, luugua n’in i kuatah t’üt’öt, plat’joilla.
-
Mit’t’üöš aiga muon’e i moda, ol’ ol’, ol’i ed’ähäkkäl’i ka, n’in koož on vovs’o šuur’i gul’an’ja meil’ä, d’es’uatoin, to duuha.
-
Nu i kai l’ubuičemma jo, l’uubo n’äil’l’ä on t’üt’t’öl’öil’l’ä, kačuo mit’t’üöt šuor’ivot.
|
| 1740 |
Толмачевский
|
диалектные тексты |
бытовой рассказ |
Lapšen vied’ih pahaččazet
(О пропаже ребенка)
|
-
Mänemmä, šanow, šyömmä, šyömmä, min tahomma, kaikki šez’iin’e, i män’t’iä mi šielä, kehnuo vain i on stolat täwvet ed’izeh.
|
