Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | Статистика | ? Помощь
Irina Sotnikova. Čoma matk Karjalaha
Irina Sotnikova
Čoma matk Karjalaha
вепсский
Младописьменный вепсский
Kezakus
vepsläižiden delegacii Vologdan agjaspäi oli Karjalas .Delegacijaha mülüiba Babajevon rajonan Borisovon da Timošinon školiden openikad , kudambad projektan aigan oppiba vepsän rahvahan tradicijoid da veroid , ühtniba azjtegoihe , miččed om oigetud vepsän kelen kaičendaha .Ühtes lapsidenke oliba heiden opendajad Ol’ga Smirnova , Ol’ga Balaban , Ol’ga Jegoričeva , Irina Bikova i L’udmila Zagul’ajeva .
Karjala vastsi adivoid čomal säl .Kel’ekspedicijan ühtnikoiden täht oli vaumištadud melentartuine programm Petroskoiš da Šoutjärv’-küläs .Ezmäine sija , kuna läksiba projektan ühtnikad , oli Šoutjärven vepsläine etnografine muzei .
– Natalja Anhimova tegi lujas melentartuižen ekskursijan . Mö tedištim muzejan istorijan polhe , nägištim unikaližid kaluid , kulištim muzejan augonpanijan Rürik Loninan än’t , čuklahtuim vepsläižiden elon da tradicijoiden istorijaha , – sanui Vologdan agjan "Vepsän kul’tursebran " pämez’ Ol’ga Smirnova .
Mugažo ekspedicijan ühtnikad vastsihe Šoutjärven školan vanhembiden klassoiden openikoidenke , kudambad jagoihe ičeze mahtištol projektoiden todenzoitamižes .Vastuz oli lujas läm’ da sebraline .Sijaližen školan openikad vändiba kantelel .A lopus kaik vajehtihe muštlahjoil da pagižiba ühthižrados .
Petroskoiš openikad opendajidenke oliba adivoiš "Vepsläine "-taidehstudijas , kus mäni melentartuine mastar’-klass .
– Ühtes Julia Aprodunke mö tegim heboižid džutaspäi da erimujuižiš nitišpäi . Kaikuččel läksi ičeladuine hebo – mujukaz , sarnaline , ičeze tabanke .Vastusen aigan opendajad da lapsed radoiba , pagižiba , jagoihe ičeze idejoil da tedoil , – sanui Ol’ga Smirnova .
Lapsile da aigvoččile lujas tuli mel’he mastar’-klass , kaik oliba hüviš meliš .
Päiv lopihe kävundal istorijaliž-kul’turižehe "Pol’arnii Odissei " -keskusehe , kus voi tundištadas merimatkan tradicijoidenke .
– Nece om čudokaz sija . Ezmäi meiden täht tehtihe tundištoituzmatk muzejadme .Mö tedištim , kut tehtihe laivoid , miččiš kodvusiš läbi pidab päzuda merimehile , nägištim unikaližid eksponatoid da laivoid .Lapsed oliba ihastusiš il’mištospäi !Jäl’ges , mastar’-klassal , mö openzimoi sidoda erazvuiččid merisol’mid .Nene tarbhaižed mahtod kožuba meile lebumatkoiš !Nece ei olend vaiše lebuaigan mänetand – lapsed saiba hüvid tedoid , miččed jäba pähä pit’käks , – jagoihe tundmusil Ol’ga Smirnova .
Nene oliba čomad lebupäiväd Karjalas .Päipaštokaz sä , uded tundištoitused da avaidused tegiba matkan unohtamatomaks , toiba lapsile da opendajile äi ilod da hüväd mel’t .Kodihe nored oppijad pördihe ei vaiše čomiden muštlahjoidenke da hüviden muštlotesidenke , no i suren tahtonke kaita da kehitoitta vepsän rahvahan bohatad kul’turjäl’gestust .
Matk Karjalaha oli "Taimen " -etnokul’turižen kel’ekspedicijan projektan aigan , miččen todenzoitab eloho Vologdan agjan "Vepsän kul’tursebr " sijaližen valdmehišton rahatugel .
Čoma matk Karjalaha
вепсский
Младописьменный вепсский