Тексты

Вернуться к списку | редактировать | удалить | История изменений | ? Помощь

Venäman V Suomalaiž-ugrilaine tedokonferencii Petroskoiš

Корпус: младописьменный подкорпус

Младописьменный вепсский, публицистические тексты

Источник: Verez tullei, (2014), с. 3-4
Nina Zaiceva

Venäman V Suomalaiž-ugrilaine tedokonferencii Petroskoiš
(вепсский)

Suomalaiž-ugrilaižiden tedokonferencijoiden pohj om pandud völ Sovetskijan Sojuzan aigan. Kerdan vides vodes vedetihe mugoine konferencii. Se tehtihe kaiken suren Mirun tedokonferencijan voden kanman. Venävaldkundan aigan nece azj om mugažo ottud sil’mnägubale i zavottud tehmaha jo Venäman tedokonferencijoid. Necil vodel mugoine tedokonferencii oli tehtud Petroskoiš, 25.–28.06.2014.

Suomalaiž-ugrilaine IV tedokonferencii oli Hanti-Mansiiskas. Siloi pättihe, miše V tedokonferencii linneb Petroskoiš. I nece oli oiged pätuz, sikš ku mugoine jäl’gmäine tedokonferencii oli Petroskoiš völ edahaižiš 1960-š voziš.

Miše organizuida mugoine sur’ konferencii, tegorad pidi zavodida aigvodhe. Petroskoiš se oli zavottud enamba vot tagaze. Oli tehtud orgkomitet, miččen keskuz oli Karjalan tedokeskuses, Kelen, literaturan i istorijan institutas. Radho ühtniba mugažo Petroskoin universitet i Petroskoin konservatorii. Pidi aigvodhe sada zajavkoid konferencijale, sikš ku pidi sada aburahoid konferencijan täht Venäman tedofondaspäi. Sen täht pidi sada taričusid kaikiš suomalaiž-ugrilaižiš regionoišpäi i tahoišpäi, kus oppidas suomalaiž-ugrilaižid kelid. Mugoine programm oli tehtud, i oli sadud tedomehišpäi enamba 300 taričust. Konz tuliba konferencijan päiväd, ka oli sil’mnägubal, miše konferencijale tuli enamba 200 ristitud 25 Venäman lidnaspäi. Hot’ nece konferencii ei olend rahvahankeskeine, Petroskoihe tuli mugažo tedomehid Suomespäi, Estinmaspäi, Vengriaspäi, Avstriaspäi, Pol’šaspäi.

Konferencijan tedoatmosfer oli ani sebraline, hot’ konferencijal ezmäižel päiväl irdal oli ani vilu, no nece ei painand suomalaiž-ugrilaižiden tedoezitajiden hengihe. Kaiktäna nägui muhuid, kului lämid paginoid tutabiden keskes.

Konferencijan täht oli tehtud programm, kudamban mödhe kaik rad oli organizuitud kümnen sekcijan, kahten kehkeran stolan i noriden tedomehidenBubrihan lugemištodištundoihe. Sekcijoiden temad oliba erazvuiččed: kel’tedo, fol’klor, suomalaiž-ugrilaine literatur, etnologii, etnine istorii i arheologii, mifologii, nügüdläižed sociologižed i etnopedagogižed problemad.

Plenarištundoiden aigan kundeltihe kahesa dokladad, kus oli ezitadud tärktoid suomalaižugrilaižen tedon täht problemoid. Tahtoižin johtutada, miše Zinaida Strogal’ščikova, Kelen, literaturan i istorijan institutan radnik, vepsän kul’tursebran pämez’, pagiži siš, kuspäi oma peniden rahvahiden depopul’acijan jured, a institutan pämez’ Irma Mullonen, üks’ konferencijan pämehišpäi, eziti, kut jagoihe enzne karjalaine etnos, kenenke se oli segoitanus, mi nägub nügüd karjalan kelen paginoiš; professor Riho Grünthal Helsinkišpäi eziti ELDIA-projektan satusid, miččed voiba abutada kaita vähäluguižiden rahvahiden kelid da kul’turid; professor Mihail Mosin Saranskaspäi sanui siš, om-ik tarbhašt tehta ühten rahvahan täht kaks’ vai koume kirjkel’t i tob-ik nece ližad, ved’ nece jagab rahvast kahthe-koumhe gruppaha, miččed, voib olda, unohtaba, miše ned oma üks’ rahvaz; professor Natalia Gluhova Joškar-Olaspäi eziti fol’klortedon uzid voimusid, a professor Sirkka Saarinen Turkuspäi (Suomenma) starinoiči, miše tedomehid varastab Oulu, kus tulijal vodel linneb Mirun suomalaiž-ugrilaine tedokongress, oli sanutud, mi varastab ühtnikoid i mida tarbiž tehta, miše tulda Suomehe. Oli äi toižid-ki melentartuižid dokladoid, miččed ližaziba ut väged suomalaiž-ugrilaižehe tedoho, andoiba uzid ohjid tedoradoiden täht suomalaižugrilaižes filologijas da istorijas.

Konferencijan aigan oli lebuminutoid-ki. Konservatorijas ozutadihe ani čoma koncert, miččehe ühtniba üläopenikad, kudambad oma erazvuiččiš suomalaiž-ugrilaižiš regionoišpäi. Edahan koditahospäi oldes kaikile oli mel’he kulištada pajoid estin, saamen, komin, marin i muga edemba kelel, a praznikfuršet andoi aigad pagišta äjiš tedoproblemoiš vanhoile tutabile i sidoda uzid tundištoitusid noriden tedomehiden keskes.

Jäl’gmäine konferencijan päiv oli ekskursijoiden päiv. Oli taritud kaks’ matkadvepsläižehe Šoutjärv’-külähä i karjalaižehe Kinerma-külähä. Ühtnikad oliba hüviš meliš ekskursijoiden jäl’ghe, sikš ku saiba äi ližatedoid Karjalan baltianmeren suomalaižiš vähäluguižiš rahvahiškarjalaižiš da vepsläižiš. Ka sä-ki kuti tahtoi, miše ühtnikoil jäiži hüvä mel’ Karjalas, i päiv oli ani čoma I päipaštokaz.

Orgkomitet tegi äi radod, miše tedomehiden ezitused oližiba jätnuded süvän jäl’gen tedoho: oli paindud sur’ tedomašinresurs (ISSBN-ke, mi znamoičeb, miše se om ühtes arvos kirjpaindusenke), kuna oli mülütadud läz kaik tedokonferencijan ezitused. Sen ližaks oli sadud rahad, I necen voden lopus linneb tehtud vol kirjpainduz, mitte kebnenzoitab tunduštamišt uzidenke tedotöidenke.

Konferencijan tegijad saiba tuged Venäman tedofondaspäi (RGNF), Karjalan pämehištospäi, Venäman suomalaiž-ugrilaižes fondaspäi. Organizatoroiden polespäi tahtoižin sanuda äi spasiboid kaikile tugedajile i mugažo kaikile tedomehile, ked ühtniba konferencijan radho.

Uskon, miše heiden tedotöd jätaba tärktan jäl’gen finno-ugristikaha, andaba uzid meletusid edemban tedotön täht.