Тексты
Вернуться к списку | редактировать | удалить | Создать новый | История изменений | Статистика | ? Помощь
Nina Zaiceva. Räkäd muzikpäiväd Kuhmos vilun 2015. kezan
Nina Zaiceva
Räkäd muzikpäiväd Kuhmos vilun 2015. kezan
вепсский
Младописьменный вепсский
Ezisanoiden
sijas
Ken ecib , kut organizuida ičeze lebupäivid i navedib muzikad , ka ei ole parembad sijad , mi tulda heinkus Kuhmoho , kus jo 45 vot tehtas klassižen muzikan festivalid .Nene muzikpäiväd zavodišoi täs völ aigemba , konz oma Sommelofol’klormuzikan da kul’turan päiväd .Ned kuti avaidaba suren muzikan praznikad Kuhmos .
Kuhmo i sen sijadand; vepsläižed nimed
Kuhmo om tozi ani čoma penikaine lidnaine Lammas-järven randal vaiše sadas kilometras Kostomukšaspäi , ani Venäman da Suomen granical .Vepsläižile lugijoile voib völ olda melentartušt , miše ei edahan , 26 kilometras Kuhmospäi ajades Kajanihe , voib nägištada pacaz-ozutai : ”Vepsäkülähäsai 18 kilometrad ”.A ten toižel polel om kirjutadud : ”Vepsäntie ”.Ei-ik sid’ olend meiden ezitatoid , kudambad eliba edahan pohjoižes ?Vai ei-ik sid’ olend granicad , mihesai eliba endevanhad vepsläižed ?Kaiken-se nece om melentartušt i maksab sidä , miše nägištada nene ozutajad ičeze sil’mil .
A Kuhmo-lidn om tün’ , vihand , puhtaz .Sid’ kaik londuz kuti kucub kundelta sidä , olda senke kožmuses .I nece londusen kuva abutab avaita meile suren muzikan mirud .Konz mugoine muzikpraznik om sures lidnas , ka se andab voimust lebaitas lidnaližes elospäi i sen kobuspäi .No koncertan jäl’ghe sinä putud möst lidnan kobuhu da rigoaigaha , erašti ed ehti kerata melid-ki koncertan jäl’ghe .A konz oled tägä , Kuhmos , ka koncertan jäl’ghe muzik kuti völ jatkub lidnan hillüdes , sinä kuled muzikan änid , melodižid temoid , lirižid kulundoid .Nece idei organizuida suren muzikan festival’päivid penes kodikahas lidnas om tozi oiged .Olen mugošt mel’t , miše kenele nece idei tuli mel’he , hän om todesine muzikan tundii da navedii !
Koncertad Kuhmos organizuidas pühäkodin pertiš , kus muzikan äned lendaba ani ülähän i kuti punosoiš sinus ümbri hätken , Kuhmo-koncertzalas , mitte om saudud muga , miše melodijad kuluižiba i ripuižiba pit’kha il’mas , Kontio-školas , kus om ani kodikaz zal , mittušt navediba kut muzikantad , muga kundlijadki i toižiš sijoiš .Päiväs voib olda nel’l’-viž koncertad 11 časud homendest zavottes .Kaikes festivalin aigas oli tehtud 74 koncertad .
”Aig om muzik ”
Muzikfestivalin nimi om : ”Aig om muzik (Time is musik )”. Aig sirdäse , jättes meile ičeze znamoid : Bethovenan aig , Bramsan aig , Šopenan aig , Mocartan aig ...Kaikutte heišpäi om avaidanu meile hänen aigan pirdoid ičeze hengen , ičeze südäimen , ičeze melen da mahton kal’t .
Om melentartušt , miše kaikuččel festivalin päiväl oli ičeze tem (Tähthiden voinad; Kellod i pil’ved; Staridad londusen polhe; Igähine mirun pörund i m .e .), i oli mel’he valita koncertoid erilaižiš temoišpäi i avaita nene temad melodijoiden kal’t .Kuhmon muzikfestivalin ohjandajan om jo olnu pit’kha tutab muzikant Vladimir Mendelssohn , kudamb om sündunu Ruminijaha , vedäb festivalid 2005.voden zavottes .Necil vodel hänen-ki abul oli keratud sur’ muzikantoiden grupp (enamba sadad muzikantad ) erazvuiččiš maišpäi .Kaikiden muzikantoiden da än’solistoiden mahtod oma ani korktad .Joga heišpäi om kuti üksjaine ičeze sijal , i se om libutanu völ enamba festivalin mastarut .
Muzik kaikiš polišpäi
Neciš festivališ joga kundlii voib löuta ičeze pätemoid , päkoncertoid , armhid kompozitoroid .Muzikpraznikale ei telustand necen kezan vilu aig .Kaik meled oli oigetud muzikaha da sen änihe .Penen Kuhmo-lidnan eläjiden lugumär äikerdoičese necil aigal .Muzikkoncertoihe ühtni enamba 35 polenke tuhad kundlijad .Hö tuleskeleba tänna äjiš Suomen tahoišpäi da toižiden maiden elosijoišpäi , sikš ku nece festival’ om tutab muzikan mirus .Irdoil necil-ki kezal oli äi kävelijoid , velokezroil ajelijoid , muhuid da ozavid modoid .Olen mugošt mel’t , miše minä mänetin minun parahimad lebupäiväd elos .Minä en homaičend , miše irdal ei olendki muga läm’ , kut oliži pidanu olda heinkus .Kaik elo Kuhmos nenil päivil oli kätud da oigetud muzikaha : kaik zalad , kafed , laukad , irdad ezitiba ičeze adivoičetust .Muzikpraznikan organizatoroiden grupp radoi holevas , i kaikes tundui tünüz’ i organizatoroiden mastaruz’ .Minä upsin muga süväs muzikan änihe , ka eskai kerdan koncertan jäl’ghe segoin penen lidnaižen irdoihe da kujoihe .Nece oli nellänz’päiväine homendesine koncert pühäkodiš , miččen tem oli ”Nägumatomad mirun pusadud ”.Kundlin A .Dvoržakan , M Ravel’an , H .Rodrigon muzikad .Mindai sebazi enambad kaiked necen kerdan gitaran vänd , ispanialaine gitaran vändai A .Mesirka oti eskai plenha .Nene äned katoiba mindai , heläižiba korviš , konz minä koncertan jäl’ghe olin jo irdal-ki .Minä astuin i muhazin , sid’ ühtnägoi homaičin – kus minä olen ?Hüvä om , miše lidnaine ei ole sur’ , i minä pigai löuzin tetabid sijoid .
Meiden kanzan korged adiv
Meiden kanzale oli mel’he tundištadas ühten festivalin muzikantanke .Minun vävu Sergei radoi mašinanvedäjan organizatoroiden gruppas i tundištihe Hjugo Ticciatinke , kudamb om skripkal vändai .Hjugon sugu om Italijaspäi , hän iče om sündunu Londonaha , i hänen mamankel’ om anglijan kel’ .Nügüd’ hän eläb Stokgol’mas , hänel oli venäkeline opendai , i hän čomin pagižeb venäkelel .Hän oli adivoiš minun tütren Ol’gan i Sergein kodiš , kus minä elin täuden kun otpuskan aigan i kävelin äjile koncertoile .Hjugo toi kerdale ičeze skripkan-ki .Mö kacuim skripkaha i varaižim eskai henkta , sikš ku sille om täudnus jo 350 vot !Äjak se muštab i äjak melodijoid om tulnu sen heläidajiš kelišpäi !Hjugo starinoiči , miše navedib kut klassišt muzikad , muga i ut , mugažo džazad .Hüvä muzik om hüvä , hot’ miččes stil’as se oliži olnu kirjutadud .
Tulijan voden toivotused
Tulijal 2016.vodel klassižen muzikan festival’ linneb 10-23.07.Sanutas , miše tulijal vodel Kuhmospäi tuleb Mirunkülä , sikš ku nece linneb-ki festivalin teman .Vladimir Mendelssohn , kudamb edemba-ki linneb festivalin ohjandajan , sanui : ”Nügüd’ Kuhmo om kuti Vavilonan bašn’ .Sid’ linneb äi eriližid tutabid muzikantoid erilaižiš maišpäi i man agjoišpäi .Mö tahtoim , miše nene muzikantad toižiba tulijal kezal tänna , Kuhmoho , ičeze maiden melodijoid , miččed oma jogahižen man parahimad kul’turan ezitajad ”.
Minä ičein polespäi voin ližata , miše ku ecta tahod lebun täht , konz ei vaiše hibj , a heng i südäin voiba lebaitas , ka parembad sijad , mi Kuhmo klassižen muzikfestivalin aigan , ei voi löuta-ki .Minai om mugoine tundmuz , miše minä igäs en kävutand lebuaigad radospäi muga čomašti , kut necil vodel .
Räkäd muzikpäiväd Kuhmos vilun 2015. kezan
вепсский
Младописьменный вепсский